Načelo retroaktivne uporabe milejšega zakona velja tudi za upravne sankcije, če imajo kazenskopravno naravo glede na naravo kršitve, njen namen in strogost sankcije.
Voznik T. T. je bil leta 2015 z upravno odločbo spoznan za krivega storitve prekrška, ker je prevažal beton z vozilom v lasti družbe BAJI Trans, katerega tahograf ni bil občasno kontrolno pregledan. Izrečena mu je bila globa 200 evrov. Tako državni inšpektorat kot okrožno sodišče sta pritožbo oziroma tožbo zavrnila, saj je obveznost uporabe tahografov izhajala iz Uredbe 3821/85 in Uredbe 165/2014, ki sta državam članicam naložili tudi obveznost sankcioniranja kršitev. Ko sta T. T. in družba BAJI Trans julija 2019 vložila kasacijsko pritožbo na vrhovno sodišče Slovaške republike, je med postopkom začela veljati Uredba 2020/1054, ki je vozila za prevoz betona izvzela iz obveznosti občasne kontrole tahografov. Stranki v postopku sta zato uveljavljali načelo retroaktivne uporabe milejšega zakona skladno z 49. členom Listine EU o temeljnih pravicah.
Sodišče EU je s sodbo C-544/23 odgovarjalo na predhodna vprašanja, ki mu jih je v kasacijskem postopku zastavilo slovaško vrhovno sodišče.
Sodišče je v odgovoru na prvo vprašanje poudarilo, da se temeljne pravice Unije uporabljajo v vseh položajih, ki jih ureja pravo EU, ne pa v primerih, ki pod to področje ne spadajo (sodba Åkerberg Fransson, C-617/10). V 51. členu Listine je določeno, da so države članice zavezane k spoštovanju Listine, kadar izvajajo pravo Unije. Po ustaljeni sodni praksi to pomeni, da članica izvaja pravo EU, kadar na podlagi akta Unije sprejme obveznost določitve sankcij za kršitve pravil tega akta. Ker je Slovaška skladno z uredbama 3821/85 in 165/2014 vozniku vozila naložila upravno sankcijo za kršitev obveznosti, pomeni, da je izvajala pravo Unije skladno z navedenim členom Listine.
Na drugo – bistveno vprašanje, ali je treba zadnji stavek prvega odstavka 49. člena Listine razlagati tako, da se lahko uporabi za upravno sankcijo, ki je bila naložena na podlagi pravila, ki je bilo po izreku te sankcije spremenjeno tako, da je za osebo, ki ji je bila sankcija naložena, milejše, je sodišče odgovorilo pozitivno.
Načelo lex mitior – načelo retroaktivne uporabe milejšega zakona – je pridržano za kazensko področje, torej za kazenske sankcije. Ob tem pa je sodišče opozorilo, da dejstvo, da je sankcija v nacionalnem pravu opredeljena kot upravna, ne izkljucˇuje nujno uporabe tega nacˇela. Za presojo kazenske narave se upoštevajo tri merila: pravna opredelitev kršitve, narava kršitve in strogost sankcije. Če je cilj ukrepa predvsem represiven in odvračilen ter je sankcija dovolj stroga, gre za kazensko sankcijo v smislu Listine ne glede na njeno poimenovanje. V primeru globe zaradi uporabe tahografa gre sicer za upravno in ne kazensko sankcijo, vendar je le-ta sledila kaznovalnim in preventivnim ciljem, zato je lahko kazenskopravne narave. Ker je bila z Uredbo 2020/1054 obveznost opremljenosti vozil za prevoz betona s tahografom odpravljena in je to izražalo spremembo glede kaznivosti dejanja, je treba uporabiti milejšo ureditev. Sodišče je tako zaključilo, da se 49. člen Listine uporablja tudi za upravne sankcije kazenske narave, kadar kasnejša sprememba zakonodaje pomeni milejši pristop do dejanja ali kazni.
V odgovoru na zadnji dve vprašanji je Sodišče EU poudarilo, da se načelo retroaktivne uporabe milejšega zakona uporablja, dokler obsodba ni pravnomočna v smislu prava Unije, torej dokler je zoper njo še mogoče vložiti redno pravno sredstvo, tudi če ga nacionalno pravo označuje kot izredno. Kasacijsko sodišče je zato dolžno uporabiti milejšo kazensko ureditev, ki velja ob njegovi odločitvi, čeprav je ta začela veljati po izdaji izpodbijane odločbe. Če nacionalno pravo tega ne dopušča, sodišče zaradi načela primarnosti ne sme uporabiti nasprotujočih določb nacionalnega prava in mora neposredno uporabiti 49. člen Listine.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
