Reševanje problematike otrok iz težavnih socialnih okolij

Predlagana sprememba zakonodaje posega na področja izobraževanja, socialne politike, trga dela in vozniških dovoljenj ter rešuje nekatere aktualne izzive neperspektivnega vključevanja v družbo vseh posameznikov, še posebej otrok iz socialno problematičnih okolij. Stopnja zaključevanja osnovne šole in vključenost na trg dela sta v Republiki Sloveniji kazalnika, ki nas uvrščata v krog razvitih držav, kjer sta izobraževanje in zaposlitev v visokih odstotkih vseh državljanov uresničeni vrednoti, ki pa sta hkrati zaradi večinske uresničenosti tudi samoumevni. Ravno samoumevnost in odsotnost dodatne regulacije ter spodbude pri vključevanju v osnovno izobraževanje v posameznih težavnih socialnih okoljih, najsi gre za skupnost ali posamezne družine, povzročata ohranjanje neizobraženosti in kasnejše nevključevanje na trg dela. To jemlje otrokom enakovredno priložnost za vključevanje v družbo.

Predlogi sprememb se nanašajo na štiri zakone - Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre),¹ Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1),² Zakon o urejanju trga dela (ZUTD)³ ter Zakon o voznikih (ZVoz-1).⁴

Predlagane spremembe se nanašajo na uresničevanje in doseganje splošno sprejetih družbenih vrednot, kot so izobraževanje, izobrazba in delo. V težkih socialnih okoljih je predispozicija rojenega otroka manj perspektivna od vrstnikov zgolj zato, ker se je rodil v takšnem okolju. Če k temu dodamo še pomanjkanje navedenih vrednot, sta manjši družbeni napredek in razvoj posameznika v takšnem okolju neizogibna. Vrednota je nekaj, kar ima posebno vrednost in ima zato v družbi poseben pomen oziroma prednost pri uresničevanju. Kaj v določeni družbi pomeni vrednoto, oblikuje družba sama. Če okolje ne daje pomena vrednotam, ki so sicer splošno sprejete v okolju, to zmanjšuje možnost posameznikovega napredka in razvoja.

Vrednote so dolgoročna vodila, po katerih posamezniki živimo in družbe preživijo.⁵ Zato moramo stremeti k njihovemu uresničevanju in udejanjanju. Težko zanikamo dejstvo, da sta izobraževanje in delo družbeni vrednoti v našem okolju. A kljub temu je vsakodnevno v družbi opaziti temu nasprotujoča si ravnanja. Naj navedemo nekaj primerov.

Na področju osnovnošolskega izobraževanja (zaključevanje osnovne šole) je bilo v Mestni občini Novo mesto (MONM) število učencev Romov, ki so uspešno zaključili osnovno šolo, v povprečju komaj 12 odstotkov, gledano od vpisa od leta 2009 do 2021.⁶ Dolgoletno povprečje pa je še slabše. Izziv je preslaba podpora družine za vztrajanje v šolskem procesu, saj za večino pripadnikov romske skupnosti pridobitev osnovne izobrazbe ni vrednota. Ob tem je izredno pomembna pripravljenost romskih staršev za vključitev, saj vključevanje v predšolske programe za razliko od osnovnošolskega izobraževanja ni obvezno.⁷ Neobiskovanje pouka in neuspešno zaključevanje osnovne šole sta prisotna tudi v drugih občinah jugovzhodne Slovenije in Posavja (Krško, Šentjernej, Škocjan, Trebnje, Metlika, Črnomelj, Semič, Kočevje, Ribnica, Brežice), in to ne samo pri romski populaciji, temveč tudi drugih. V eni od slovenskih priobalnih občin ugotavljajo, da pošiljanje otrok v šolo in izobraževanje ni več vrednota v okolje priseljenih družin.

Tudi zaposlovanje ostaja v veliki meri neuresničeno. Po oceni je v MONM trenutno 290 prijavljenih brezposelnih Romov, kar je 30 odstotkov vseh brezposelnih v MONM. Od tega je 73 odstotkov dolgotrajno brezposelnih Romov (prijavljeni na zavodu več kot eno leto), od katerih je 56 odstotkov prijavljenih na zavodu več kot dve leti. V javna dela jih je letos vključenih le sedem.⁸ Kot na vseh ostalih področjih se tudi na področju zaposlovanja romske populacije namreč kot ključne izkazujejo okoliščine, ki privedejo do nemotiviranosti Romov za vključenost v delovne procese. Največji izziv dviga motiviranosti za vključevanje v procese življenja v skupnosti ostajajo visoki socialni prejemki ter slaba pripravljenost za učenje in delo na drugi strani. Tudi ta dejstva so opažena v zgoraj naštetih občinah.

Neuresničevanje strateških ciljev

Vlada RS je v Nacionalnem programu ukrepov za Rome za obdobje 2021-2030 opredelila dva zelo pomembna strateška cilja, in sicer:

1. uspešno zaključevanje osnovnošolskega izobraževanja s podciljem redno sodelovanje romskih otrok v učnih procesih in zaključena osnovnošolska izobrazba ter

2. spodbujanje vključevanja socialno ogroženih in ranljivih skupin prebivalstva na trg dela s podciljem zmanjšanje števila brezposelnih Romov in povečanje njihove zaposljivosti.

Pri tem je slovenska vlada določila dva merljiva kazalnika; da v JV Sloveniji in Posavju v letu 2025 osnovno šolo dokonča minimalno 20 odstotkov romskih učencev in v letu 2030 minimalno 40 odstotkov romskih učencev ter da je zaposlenih v JV Sloveniji in Posavju do leta 2025 najmanj 10 odstotkov delovno aktivnih Romov ter do leta 2025 najmanj 20 odstotkov delovno aktivnih Romov.⁹ Iz predhodno navedenih podatkov za Mestno občino Novo mesto je mogoče sklepati, da kazalniki do leta 2025 ne bodo doseženi. Zato je treba aktivno pristopiti tudi z drugimi ukrepi. Delovna skupina za obravnavo romske problematike ugotavlja, da se situacija ne izboljšuje, ampak celo poslabšuje.¹⁰

Ob tem velja poudariti, da gre za vzorce, katerih prisotnost ni odvisna od etničnega, rasnega, spolnega ali drugega razlikovanja, zato predlogi sprememb in dopolnitev zakonov temeljijo na enakem obravnavanju vseh, ki so v bistvenih lastnostih enaki (pravni naslovljenci). Iz podatkov lokalnega okolja izhajamo, ker so nam ti dobro poznani. Poleg tega evidentno kažejo, da sistem v vseh družbenih okoljih ne deluje, kot bi moral. Razvoj pravnih norm nastane ravno iz prakse, ki nam pokaže, kje so spremembe dejansko potrebne.

Ob zasledovanju ciljev uspešnega zaključevanja osnovnošolskega izobraževanja in vključevanja na trg dela bi pri Zakonu o socialno varstvenih prejemkih spremembe v primeru neobiskovanja osnovne šole pomenile nedenarno izplačilo socialne pomoči, enako bi veljalo v primeru zapadlih dolgov do javnih subjektov oziroma države ali občine. V Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih se spremembe prav tako nanašajo na izplačilo otroškega dodatka "v naravi" v primeru neobiskovanja osnovne šole in njegovo znižanje za tretjino po zaključeni osnovni šoli v primeru nevključitve otroka v nadaljnje šolanje.Zakon o urejanju trga delabi se dopolnil s podaljšanjem maksimalne vključenosti posameznika v javna dela iz dveh na štiri leta in bolj poenostavljeno napotitvijo brezposelne osebe na delo, v Zakonu o voznikih bi se uvedel pogoj za opravljanje vozniškega izpita z devetletnim obiskovanjem osnovne šole in zaključenim sedmim razredom osnovnošolskega programa.¹¹

Naj ob tem poudarimo, da bi zakonske določbe veljale za vse, ki jih zajamejo tipski znaki, s katerimi je označen pravni naslovljenec, ter na ravni ozemlja cele države, kar je skladno s t. i. krajevno in osebno veljavnostjo pravnih aktov.¹²

Morebitni ugovori, da gre za neenako obravnavo ali celo diskriminacijo, so napačni in pravno zmotni.

Vsaka sprejeta abstraktna pravna norma (tudi sprememba ali dopolnitev veljavnega zakona) pomeni politično odločitev. Determinirana je z danim političnim, ekonomskim in splošnim civilizacijskim razvojem konkretne družbe, uveljavljeno družbeno politično ureditvijo, doseženo oziroma privzeto stopnjo razvoja pravne znanosti in v družbi prevladujočimi moralnimi normami ter vrednostnimi stališči. Pri tem nobena družba ni statična. Ob razvoju in spremembah v družbi, ki so nastale v času od sprejema abstraktne pravne norme do nastanka poznejšega konkretnega življenjskega primera, lahko pride tudi do socialne vsebinske razdalje med abstraktno pravno normo in konkretnim življenjskim primerom.¹³ Zato morajo družbena pravila slediti potrebam družbe.

Neučinkovita veljavna zakonodaja

Družba brez pravil ni mogoča: tam, kjer je družba, je tudi pravo.¹⁴ Pravna pravila so v družbi neizogibna, saj določajo potrebno vedenje in ravnanje. Pravni red je toliko bolj kakovosten, kolikor bolj pravno in prostovoljno se vedejo njegovi naslovljenci. Če pravni subjekti ne ravnajo v skladu s pričakovanim (prostovoljno vedenje in ravnanje), pravni red določa sankcijo. Končni namen pravnih pravil je, da jih naslovljenci uresničujejo v dejanskih pravnih razmerjih.¹⁵ To dela pravni sistem učinkovit.

Sankcija, ki ne doseže svojega namena, ni učinkovita. V večini do upoštevanja pravnih norm pride prav zaradi strahu pred sankcijami.¹⁶ Le če bo družba posameznika za neprimerno dejanje tudi primerno sankcionirala, bodo norme še naprej delovale kot družbeno pravilo in kot korekcija neprimernega vedenja.¹⁷

Obiskovanje osnovne šole ali plačilo zapadlih dolgov do javnih subjektov oziroma države ali občine pomeni obveznost, ki jo je treba izpolniti. V nasprotnem primeru pravni red predvideva možnost prisilne izvršitve obveznosti. V prvem primeru na podlagi pravnomočne odločbe pristojnega inšpektorja z globo (prekrškovni postopek), v drugem primeru na podlagi zapadle terjatve. Če je posameznik prejemnik denarne socialne pomoči in ne izpolni obveznosti prostovoljno, izvršba ni možna.¹⁸ V takšnih primerih navadno tudi ni premoženja, po katerem bi bilo moč poseči. V takšnih primerih je brez prostovoljnega ravnanja posameznika (prostovoljna izpolnitev obveznosti) pravo neučinkovito. V praksi se izkazuje problem neplačevanja obveznosti do izvajalcev gospodarskih javnih služb (za odpadke, vodo, kanalščino), obveznosti do vrtca, šole in neplačevanja naloženih glob zaradi storjenih prekrškov, pri čemer je očitno, da se pri nekaterih prejemnikih denarne socialne pomoči sčasoma razvije navada, da prenehajo plačevati stroške, za katere ocenijo, da ne bo drastičnih posledic, če jih ne poravnajo (kjer npr. ni možna izvršba), ali pa se niso pripravljeni odreči nekaterim navadam/razvadam in prejeta denarna sredstva porabijo za drug namen kot za plačilo osnovnih življenjskih stroškov. Pri istih osebah se prekrški ponavljajo, saj so globe neizterljive. V praksi lahko ima posameznik tudi 130 neizterjanih prekrškov.¹⁹

Ali ne gre pri tem za neenakopravno obravnavo ostalih državljank in državljanov, ki plačujejo globe in se držijo predpisov?


Nadaljevanje članka za naročnike >> dr. Jana Bolta Saje, mag. Gregor Macedoni: Reševanje problematike otrok iz težavnih socialnih okolij

>> ali na portalu Pravna praksa, št. 29-30, 2023

>> Še niste naročnik? Preverite uporabniške pakete!
-------------------------------------------