Google, ki ima prevladujoč položaj na trgu splošnega iskanja ter na trgu storitev specializiranega iskanja proizvodov, mora zaradi zlorabe svojega položaja plačati kazen čez 2,4 milijarde evrov.
Družba Google je najbolj poznana po svojem iskalniku. Ta omogoča pridobivanje zadetkov iskanja, ki se uporabniku prikažejo na internetnem zaslonu. Te zadetke iskalnik izbere bodisi v skladu s splošnimi merili in ne da bi spletna mesta, na katera zadetki vodijo, družbi Google plačala za prikaz (v nadaljevanju: zadetki splošnega iskanja), bodisi jih izbere v skladu s specializirano logiko za posamezno vrsto iskanja (v nadaljevanju: zadetki specializiranega iskanja).
Na straneh s splošnimi zadetki iskalnika Google – kot tudi na straneh drugih iskalnikov –se prikažejo tudi zadetki, ki se običajno imenujejo »oglasi« in so vezani na plačila spletnih mest, na katera preusmerjajo. Prvotno so se zadetki za primerjavo proizvodov prikazovali prek strani za specializirano iskanje, kasneje pa tudi prek strani za splošno iskanje iskalnika. Google je na svoji strani z zadetki splošnega iskanja dajal prednost zadetkom lastne storitve primerjave proizvodov pred zadetki konkurenčnih storitev primerjave proizvodov, kar pomeni, da je Google zadetke iskanja svoje storitve primerjave proizvodov prikazoval na prvem mestu ter jih še posebej poudaril s privlačnimi vizualnimi in besedilnimi informacijami. Zadetki iskanja konkurenčnih storitev primerjave proizvodov so bili prikazani le kot preprosti splošni zadetki ter bili slabše razvrščeni.
Ker ima Google prevladujoč položaj na trgu splošnega iskanja ter na trgu storitev specializiranega iskanja proizvodov v vseh državah evropskega gospodarskega prostora, je Komisija s sklepom ugotovila, da je Google zlorabil svoj položaj, ko je dajal prednost svoji storitvi primerjave proizvodov pred storitvijo svojih konkurentov. Za navedeno kršitev je Komisija Googlu naložila kazen dobre 2,4 milijarde evrov.
Družbi Google in Alphabet (ki je 100-odstotna lastnica Googla) sta sklep Komisije izpodbijali, vendar je Splošno sodišče tožbo zavrnilo. Njuno pritožbo zoper takšno odločitev je obravnavalo Sodišče EU ter v svoji sodbi C-48/22 P pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo Splošnega sodišča.
Sodišče EU je poudarilo, da sam prevladujoč položaj ni prepovedan, da pa je s 102. členom Pogodbe o delovanju EU (PDEU) prepovedana vsaka zloraba prevladujočega položaja enega ali več podjetij na notranjem trgu ali njegovem znatnem delu, če bi lahko prizadela trgovino med državami članicami. Zlasti so prepovedana ravnanja podjetij s prevladujočim položajem, ki omejujejo konkurenco na podlagi učinkovitosti in lahko povzročijo škodo potrošnikom ali ki preprečujejo ali izkrivljajo to konkurenco in jim lahko tako povzročajo posredno škodo (glej na primer sodbo C-333/21). Ta ravnanja vključujejo ravnanja, ki z drugačnimi sredstvi, kot je konkurenca na podlagi učinkovitosti, ovirajo ohranjanje ali razvoj konkurence na trgu, na katerem je konkurenca že oslabljena prav zaradi prisotnosti enega ali več podjetij s prevladujočim položajem.
V preučevanem primeru gre za o(ne)mogočanje dostopa do infrastrukture prek »različnega obravnavanja« v zvezi s pogoji, pod katerimi družba Google zagotavlja svojo storitev splošnega iskanja prek dostopa do strani s splošnimi zadetki, ne pa tudi za obveznost zagotavljanja dostopa do ločene infrastrukture, ki jo sestavljajo »boxi«, ki so na njenih straneh z zadetki razvrščeni vpadljivo, imajo obogatene funkcije prikazovanja in jih algoritmi ne morejo slabše razvrstiti. Google namreč storitvam primerjave proizvodov, ki so konkurenčne njegovi storitvi primerjave proizvodov, ne omogoča, da bi na njenih straneh s splošnimi zadetki imele podobno vidnost, kot jo je imela njegova storitev. Google tako po eni strani ugodnejše razvršča in prikazuje lastne specializirane zadetke na svoji strani s splošnimi zadetki, kot so bili prikazani zadetki konkurenčnih storitev primerjave, ter po drugi strani slabše razvršča zadetke konkurenčnih storitev primerjave z uporabo prilagoditvenih algoritmov.
Sodišče EU je tako potrdilo razlogovanje Splošnega sodišča, da se je neugodno obravnavanje Googla nanašalo na dostop do prikazovanja na spletni strani s splošnimi zadetki, do neugodnega obravnavanja pa je prišlo zaradi prej opisane prakse ugodnejšega razvrščanja in prikazovanja lastnih specializiranih zadetkov ter hkratnega poslabšanja razvrstitve zadetkov konkurenčnih storitev primerjave z uporabo prilagoditvenih algoritmov. Ob tem je sodišče poudarilo, da ni mogoče na splošno šteti, da podjetje s prevladujočim položajem, ki svoje proizvode ali storitve obravnava ugodneje kot proizvode ali storitve svojih konkurentov, ne glede na okoliščine primera ravna tako, da odstopa od konkurence na podlagi učinkovitosti. Vendar je potrdilo, da je v obravnavanem primeru Splošno sodišče pravilno ugotovilo, da je bilo ob upoštevanju značilnosti trga in posebnih okoliščin obravnavanega primera ravnanje družbe Google diskriminatorno in ni bilo zajeto s konkurenco na podlagi učinkovitosti.
Z zavrnitvijo pritožbe je Sodišče EU potrdilo sklep Komisije, s katerim je ta Googlu naložila plačilo kazni dobre 2,4 milijarde evrov.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
