Prenos pristojnosti v upravnem sporu ni mogoč

O uporabi določb ZPP v upravnem sporu

Vrhovno sodišče je najprej izpostavilo, da je že v sodbi v zadevi X Ips 33/2024 z dne 19. marca 2025 presodilo, da 1. člen Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) vzpostavlja ZUS-1 kot temeljni zakon, ki ga je treba upoštevati pri izvedbi upravnega spora, saj ureja procesna vprašanja, povezana s to obliko sodnega varstva, ter da je zato treba v tem kontekstu razlagati tudi nadaljnjo določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1 in jo razumeti tako, da se določbe zakona, ki ureja pravdni postopek (torej ZPP), uporabijo le, če ZUS-1 določenega vprašanja postopka ne ureja in je treba za zapolnitev take načrtovane praznine po izrecnem zakonskem odkazilu uporabiti določbe ZPP. Iz tega po presoji Vrhovnega sodišča izhaja, da so določbe ZUS-1 v razmerju do ZPP posebne (specialne) določbe in kot take izključujejo uporabo pravil pravdnega postopka v zvezi z istim procesnim vprašanjem oziroma določenim postopkovnim institutom. Ob tem je besedna zveza »če ta zakon ne določa drugače« iz prvega odstavka 22. člena ZUS-1 po presoji Vrhovnega sodišča večpomenska, saj je možnih načinov, ki pomenijo, da ZUS-1 glede posameznega instituta postopka določa drugače kot ZPP, več. Tako lahko ZUS-1 na primer drugače ureja postopek v primeru, če je z njegovo določbo izrecno izključena uporaba katere od določb ZPP oziroma določenega instituta pravdnega postopka, ali če posamezna vprašanja oziroma institute ureja drugače, kot to izhaja iz določb ZPP, bodisi izrecno bodisi na način, ko je z razlago določb ZUS-1 mogoče ugotoviti, da je z njimi določeno vprašanje postopka urejeno različno kot v pravdnem postopku, zaradi česar ne pride do uporabe ZPP.

O prenosu pristojnosti v upravnem sporu

Vrhovno sodišče je pojasnilo, da lahko v skladu z določbo 67. člena ZPP na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Vendar pa – kot je poudarilo Vrhovno sodišče – je v Republiki Sloveniji Upravno sodišče edino sodišče, ki je pristojno za odločanje v upravnih sporih na prvi stopnji (11. člen ZUS-1). Po določbi drugega odstavka 9. člena ZUS-1 sodi na sedežu in na zunanjih oddelkih, vendar pravnega položaja zunanjih oddelkov po oceni Vrhovnega sodišča ni mogoče primerjati s položajem samostojnih sodišč, saj gre za oddelke enega samega Upravnega sodišča, ki mu seveda predseduje tudi en sam predsednik. Ker je torej Upravno sodišče v Republiki Sloveniji edino stvarno pristojno sodišče za odločanje v upravnih sporih na prvi stopnji, uporaba instituta delegacije pristojnosti iz 67. člena ZPP v upravnem sporu ni mogoča, posledično pa je predlog za prenos pristojnosti po tej določbi nedovoljen, je bilo jasno Vrhovno sodišče. S tem stališčem je uskladilo svojo dosedanjo neenotno prakso, saj je v nekaterih preteklih zadevah tovrstne predloge vsebinsko obravnavalo kot predloge za prenos odločanja na oddelek Upravnega sodišča v drugem kraju.

O pravici do nepristranskega sojenja

Vrhovno sodišče je dodalo še, da je Ustavno sodišče v odločbi v zadevi U-I-125/10 z dne 31. maja 2012 že presodilo, da zakonska ureditev zgolj zato, ker o pravnem sredstvu zoper odločitev predsednika Upravnega sodišča odločajo sodniki tega sodišča, ni v neskladju s pravico do nepristranskega sojenja iz prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije (URS).

Ob tem je Vrhovno sodišče poudarilo, da lahko stranka v upravnem sporu, ki meni, da so podani razlogi za izločitev sodnika iz 70. člena ZPP, v skladu z določbami 72. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 poda zahtevo za izločitev poimensko določenega sodnika.

Pripravil: Patricij Maček

---

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.