Oris dejanskega stanja
V pričujoči zadevi je spolni napadalec pritožnico na delovnem mestu večkrat spolno nadlegoval. Prvostopenjsko sodišče ga je zato obsodilo na kazen desetih mesecev zapora. Vendar je pritožbeno sodišče po storilčevi pritožbi kazen zapora spremenilo oziroma nadomestilo z opravljanjem dela v splošno korist.
Presoja ESČP
ESČP je ugotovilo, da so hrvaška sodišča pri izreku kazni spolnemu napadalcu sicer upoštevala olajševalne in obteževalne okoliščine, vendar pa pri tem niso upoštevala posledic, ki jih je zaradi kaznivih dejanj utrpela pritožnica, in njegovega vedenja po izvršitvi kaznivih dejanj oziroma njegovega očitnega neobžalovanja. ESČP je opozorilo, da je prvostopenjsko sodišče razsodilo, da je bila stopnja storilčeve kazenske odgovornosti posebej visoka glede na to, da je spolne delikte zoper pritožnico storil večkrat in v kratkem obdobju, kar je kazalo na njegov posebno močen namen. Zato po presoji ESČP preseneča odločitev drugostopenjskega sodišča, da bo omiljena kazen dosegla namen kaznovanja samo zato, ker so od storitve kaznivih dejanj minila štiri leta, storilec pa v tem času ni izvršil novih kaznivih dejanj. Pri tem po razlogovanju ESČP drugostopenjsko sodišče ni niti omenilo storilčeve visoke stopnje kazenske odgovornosti ali njegovega močnega namena niti ni navedlo tehtnih razlogov za to, da je le potek časa pretehtal nad navedenimi resnimi obteževalnimi okoliščinami. ESČP je zato presodilo, da ni mogoče reči, da je bila v obravnavani zadevi kazen spremenjena z upoštevanjem vseh relevantnih vidikov zadeve.
Ob tem je ESČP zapisalo, da lahko takšen pristop hrvaških sodišč kaže na določeno prizanesljivost pri kaznovanju nasilja nad ženskami, namesto da bi se posredovalo močno sporočilo, da takšno nasilje ne bo tolerirano. Takšna prizanesljivost lahko po oceni ESČP žrtve odvrne od prijavljanja takih dejanj, pri čemer je nasilje nad ženskami skrb vzbujajoče pogosto in se o njem še vedno premalo poroča.
Zaključek
Glede na predstavljeno je ESČP zaključilo, da Hrvaška ni v zadostni meri izpolnila svoje procesne obveznosti zagotoviti ustrezno obravnavo ponavljajočega se spolnega nasilja, ki ga je bila pritožnica deležna na delovnem mestu. Zato je po oceni ESČP prišlo do kršitve 3. in 8. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Pripravil: Patricij Maček
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
