Za zakonito izvedbo preiskave elektronske naprave mora obstajati ena izmed dveh pravnih podlag: vnaprejšnja pisna privolitev imetnika oziroma uporabnika naprave ali obrazložena sodna odredba. Če je naprava v lasti mladoletne osebe, je njeno soglasje k preiskavi le-te pravno veljavno le, če je bila podano po posvetu in v navzočnosti njegovega zagovornika.
V preučevani zadevi je bilo z izpodbijanim pravnomočnim sklepom ugotovljeno, da je starejši mladoletnik na USB-ključku posredoval pornografsko gradivo, ki je vključevalo mladoletne osebe, ki so bile spolno zlorabljene s strani odraslih moških. Ker je bila pritožba njegovega zagovornika zavrnjena, je z zahtevo za varstvo zakonitosti zahteval, da se ugotovi, da so bili proti njemu pridobljeni dokazi nezakoniti, saj ni imel zagovornika že med izvedbo preiskovalnega dejanja. Med hišno preiskavo je imel ob sebi svojega očeta – zakonitega zastopnika, ne pa zagovornika, z vsebino listin, ki jih je podpisoval, pa naj ne bi bil seznanjen.
Vrhovno sodišče je v sodbi I Ips 42209/2022 najprej opozorilo na 6. člen Direktive 2016/800 o procesnih jamstvih za otroke, ki določa, da morajo imeti mladoletniki zagotovljeno pomoč zagovornika takoj, ko so seznanjeni s tem, da so osumljeni ali obdolženi storitve kaznivega dejanja, v vsakem primeru pa, preden jih zasliši policija, ob izvedbi preiskovalnega dejanja ali drugega dejanja zbiranja dokazov, po odvzemu prostosti in preden se zglasijo na kazenskem sodišču. Ta določba je smiselno povzeta v 454. členu > Zakona o kazenskem postopku (ZKP): če teče proti mladoletniku postopek zaradi kaznivega dejanja, za katero je predpisana kazen zapora nad tri leta, mora imeti zagovornika od začetka pripravljalnega postopka oziroma že med izvedbo preiskovalnega dejanja. Gre za tako imenovani sistem obligatorne formalne obrambe, ki nastopi ne glede na to, ali mladoletnik to želi ali ne. Obvezna obramba je namreč nujni pogoj, ki omogoča uresničitev ustavnih pravic iz druge alineje 29. člena > Ustave RS in daje zadostno jamstvo za pošten postopek.
V preučevani zadevi je policija opravila pregled mladoletnikove elektronske naprave, na kateri je bilo najdeno obremenilno dokazno gradivo proti njemu, na podlagi pisnega soglasja, ki je bilo dano s strani mladoletnika in njegovega očeta – zakonitega zastopnika. Na zapisniku je naveden datum, ko je bila pri mladoletniku opravljena hišna preiskava, iz njegove vsebine pa je razvidna mladoletnikova privolitev, da policija opravi preiskavo elektronskih in z njo povezanih naprav ter nosilcev elektronskih podatkov, vključno s preko omrežja povezanimi in dosegljivimi informacijskimi sistemi, kjer so shranjeni podatki. Iz navedenega dokumenta je razvidno še, da mladoletnik potrjuje, da je bil pred podajo izjave poučen v skladu z določbo četrtega odstavka 148. člena ZKP v smislu, da ni dolžan ničesar izjaviti in odgovarjati na vprašanja, če se bo zagovarjal, pa ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje.
Vrhovno sodišče se je ustavilo ob vprašanju, ali je mladoletnik privolitev oziroma soglasje za pregled elektronske naprave podal v navzočnosti in po posvetu s svojim zagovornikom. Poudarilo je, da bo mladoletnikova obramba učinkovita le, če jo izvaja zagovornik, ki mora imeti v postopku proti mladoletniku ne le znanja s področja pravne stroke, ampak tudi dodatna znanja s področja mladoletniškega prestopništva. Zato upoštevaje ustavna jamstva iz 29. člena Ustave v povezavi z določbo tretjega v zvezi z drugim odstavkom 454. člena ZKP mladoletnikova privolitev za pregled elektronske naprave ne more biti pravno veljavna, če ni bila podana po posvetu in v navzočnosti njegovega zagovornika.
Ker si v preučevanem primeru stojita nasproti beseda proti besedi: na eni strani izpovedba policista, ki trdi, da je bil pri hišni preiskavi navzoč zagovornik mladoletnika, ter na drugi strani trditve obrambe, da mladoletnikovo soglasje za pregled elektronske naprave ni bilo podano ob hišni preiskavi, temveč kasneje, v nenavzočnosti njegovega zagovornika, obstaja dvom o resničnosti odločilnih dejstev, ugotovljenih v pravnomočni odločbi. Zaradi tega je sodišče sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem bo dokazno gradivo znova, bolj kritično presodilo.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.