Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti ugotavljalo, ali je šesti odstavek 36. člena > Zakona o bančništvu (ZBan-3), ki določa, da se glede imenovanja delavcev v organe vodenja bank ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju, ustaven. Odločilo je, da takšna ureditev neutemeljeno odreka pravico imenovanja predstavnikov delavcev v organe vodenja banke, s čimer je kratena pravica delavcev do izvolitve t. i. delavskega direktorja, kar naj bi bistveno vplivalo na njihove interese.
Z odločbo U-I-186/21 je Ustavno sodišče razveljavilo šesti odstavek 36. člena ZBan-3. Le-ta je določal, da se predstavniki delavcev ne imenujejo v organe vodenja banke, s čimer so delavci v bankah postavljeni v neenakopraven položaj v primerjavi z delavci v drugih gospodarskih družbah, za takšno različno obravnavo pa ni nobenega razumnega in stvarnega razloga (podobno že Ustavno sodišče v odločbi U-I-55/16).
Splošno načelo enakosti terja, da zakonodajalec v bistvenem enake položaje ureja enako, v bistvenem različne položaje pa različno. Če zakonodajalec v bistvenem enake položaje ureja različno, mora za to obstajati razumen razlog, stvarno povezan s predmetom urejanja. Po preučitvi ZBan-3 je Ustavno sodišče ugotovilo, da je z zakonom sicer omogočeno imenovanje predstavnikov delavcev v organ nadzora banke, ne pa tudi v organ vodenja banke. Ker je položaj bank kot delniških družb primerljiv s položajem drugih gospodarskih družb, ki se od njih razlikujejo le po določeni zakonski ureditvi, s katero se zagotavljajo ustrezni pogoji za njihovo učinkovito, varno in pregledno poslovanje, s tem pa stabilnost finančnega sistema, bi izključitev predstavnikov delavcev iz organov upravljanja banke morala biti stvarno povezana s predmetom urejanja (tj. z opravljanjem dejavnosti bančništva). Zakonodajalec in nasprotni udeleženec kot tak razlog navajata sam pomen bank za finančno stabilnost in posledično celotno ekonomijo, ki primarno zahteva preudarno in učinkovito upravljanje tveganj. Banke morajo imeti vrhunsko usposobljeno upravo, njeni člani pa morajo izpolnjevati posebne pogoje in zahteve, ki jih v določenih situacijah predstavniki delavcev naj ne bi mogli izpolniti. Kot razlog proti delavski udeležbi sta navedla tudi nedopustnost izpostavljanja specifičnih interesov, kot so interesi zaposlenih, zaradi odločilnega vpliva banke na delovanje finančnega oziroma ekonomskega sistema.
Ustavno sodišče takšnim razlogovanjem ni sledilo. Poudarilo je, da bi tudi delavski predstavnik kot član organa vodenja banke moral izpolnjevati z zakonom določene pogoje za imenovanje, kar pomeni, da bi tudi delavski predstavnik bil »vrhunsko usposobljen«. Če bi bil svet delavcev neuspešen pri iskanju predstavnika delavcev, ki bi izpolnjeval pogoje za imenovanje na mesto delavskega direktorja ali delavskega izvršilnega direktorja, to na operativnost organa vodenja banke ne bi imelo upoštevnega vpliva.
Tudi ugovor specifičnih interesov je Ustavno sodišče zavrnilo. Poudarilo je, da so v vsaki gospodarski družbi interesi različni ter da mora uprava iskati kompromisne rešitve med vsemi interesi. Ravnanje v dobro družbe pomeni takšno ravnanje organov vodenja in nadzora, ki je v najboljšem interesu družbe in katerega posledica sta čim višja vrednost v družbo vloženega premoženja ter čim večji donos nanj. Če člani organa vodenja družbe kršijo svoje dolžnosti ter ravnajo v nasprotju s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in s tem v škodo družbi, so solidarno odgovorni za nastalo škodo.
Standard skrbnosti članov organa vodenja bank se presoja strožje, kar je razumljivo glede na pomen bank in njihov odločilni vpliv na delovanje finančnega in celotnega ekonomskega sistema. ZBan-3 glede dolžnosti in odgovornosti članov upravljalnega organa postavlja še dodatne, posebne zahteve: člani uprave banke morajo ravnati v skladu s profesionalno skrbnostjo, odkrito, pošteno in neodvisno ter v skladu z najvišjimi etičnimi standardi upravljanja, upoštevajoč preprečevanje nasprotja interesov, v skladu s predpisi in drugimi akti, ki urejajo opravljanje storitev in poslov banke, ter s profesionalno skrbnostjo in z najvišjimi etičnimi standardi ter pravili dobre poslovne prakse in zaščite potrošnikov.
Vse dolžnosti in odgovornosti, ki veljajo za člane organa vodenja družbe, veljajo tudi za predstavnike delavcev v teh organih. Tudi predstavniki delavcev morajo tako kot drugi člani organa vodenja družbe delati v dobro družbe, pri čemer jih morajo voditi interesi družbe in ne interesi deležnikov, ki so jih izvolili oziroma imenovali, sicer so v nasprotnem primeru skupaj s preostalimi člani solidarno odgovorni za škodo, ki bi družbi nastala zaradi kršitev njihovih nalog.
Ker sodišče ni našlo razlogov, ki bi utemeljevali omejitev sodelovanja predstavnikov delavcev v organih vodenja banke, je razveljavilo šesti odstavek 36. člena ZBan-3.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
