Dejansko stanje zadeve razkriva dolgotrajno pravno pot posameznice, rojene leta 1990 v Bolgariji, ki je bila v matičnih registrih evidentirana kot oseba moškega spola. Oseba K. M. H. se je že od otroštva dojemala kot ženska, leta 2014 pa je po posvetovanju s psihologom, ki je potrdil disforijo spola, začela hormonsko terapijo v Italiji, kjer živi in je vzpostavila stabilno družinsko razmerje z italijanskim državljanom. Leta 2017 je pri okrajnem sodišču v Stari Zagori zahtevala ugotovitev, da je oseba ženskega spola, spremembo osebnega imena in vpis te spremembe v rojstni list. Bolgarsko sodišče je njeno zahtevo zavrnilo kljub zdravniškim mnenjem, ki so potrjevala njeno spolno identiteto, z obrazložitvijo, da bolgarska zakonodaja spremembe družbenega spola na psiholoških podlagah ne predvideva. Vrhovno kasacijsko sodišče je zadevo sicer vrnilo v ponovno odločanje ob sklicevanju na 8. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), vendar je okrožno sodišče zahtevek ponovno zavrnilo. Predložitveno sodišče je nato ugotovilo, da ga zavezuje razlagalna odločba št. 2/20 z dne 20. februarja 2023, ki temelji na stališču bolgarskega ustavnega sodišča, da je treba pojem »spol« v bolgarski ustavi razumeti izključno v biološkem smislu.
Sodišče EU je najprej preverilo dopustnost vprašanj. Prvo, drugo in četrto vprašanje je razglasilo za dopustna, saj se neposredno nanašajo na razlago člena 21 PDEU in na posledice morebitne nezdružljivosti nacionalnega prava s pravom Unije. Tretje vprašanje, ki je temeljilo na premisi o spremembi spola v drugi državi članici, je razglasilo za nedopustno, ker ne ustreza dejanskemu stanju spora.
Pri vsebinski presoji prvega in drugega vprašanja je Sodišče izhajalo iz ustaljene sodne prakse, da osebno stanje oseb sicer spada v pristojnost držav članic, vendar morajo te pri izvajanju te pristojnosti spoštovati pravo Unije, zlasti določbe o prostem gibanju državljanov Unije. Sodišče je preoblikovalo predloženi vprašanji tako, da se nanašata na razlago člena 21 PDEU in člena 4(3) Direktive v povezavi s 7. členom Listine. V tej zvezi je Sodišče poudarilo, da družbeni spol – enako kot priimek ali ime – opredeljuje identiteto in osebni status osebe, zato lahko zavrnitev priznanja spolne identitete državljanu povzroči resne upravne, poklicne in zasebne nevšečnosti. Četudi oseba K. M. H. nima dokumentov države članice gostiteljice, ki bi vsebovali podatke o njeni spolni identiteti, neujemanje med njenim videzom in podatki v osebni izkaznici ustvarja okoliščine, ki ovirajo uresničevanje pravice iz člena 21 PDEU, saj mora pri vsakem izkazovanju identitete odpravljati dvome o verodostojnosti svojih dokumentov.
Sodišče je nadalje razložilo, da bi bila takšna omejitev prostega gibanja dopustna le, če bi temeljila na objektivnih preudarkih v splošnem interesu in bila sorazmerna z legitimnim ciljem. Bolgarska vlada se je sklicevala zgolj na izključno pristojnost držav članic, predložitveno sodišče pa na moralna in verska načela. Sodišče je te argumente zavrnilo ob opiranju na sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki 8. člen EKČP razlaga tako, da varuje spolno identiteto kot sestavni del zasebnega življenja in državam nalaga pozitivne obveznosti, vključno z vzpostavitvijo učinkovitih postopkov za pravno priznanje spolne identitete. Zlasti se je sklicevalo na sodbe ESČP proti Bolgariji (Y. T. proti Bolgariji iz leta 2020 in P. H. proti Bolgariji iz leta 2022), iz katerih izhaja, da je bolgarska ureditev nezdružljiva z 8. členom EKČP. Poleg tega je Sodišče opozorilo, da nacionalna ureditev, ki transspolni osebi onemogoča izpolnjevanje pogoja za uveljavljanje pravice, varovane s pravom Unije, načeloma pomeni nezdružljivost s tem pravom, dopuščanje diskriminacije na podlagi razlike med biološkim spolom in spolno identiteto pa bi pomenilo kršitev dostojanstva in svobode transspolne osebe.
Pri četrtem vprašanju je Sodišče razložilo, da pravo Unije nasprotuje vezanosti nacionalnega sodišča na razlago ustavnega sodišča, kadar ta pomeni pravno oviro za vpis spremembe podatkov o družbenem spolu v nasprotju s pravom Unije. Nacionalno sodišče mora po potrebi odstopiti od presoje hierarhično višjega sodišča, če meni, da ta ni skladna s pravom Unije, tudi če gre za razlago ustavnega sodišča. Sodišče je ob tem opozorilo, da je pred razglasitvijo razlagalne odločbe v eni od smeri sodne prakse bolgarsko pravo že omogočalo priznanje pravne spremembe spola, kar nakazuje možnost skladne razlage. Zahteva po skladni razlagi vključuje obveznost spremembe ustaljene sodne prakse, če ta temelji na razlagi, ki ni združljiva s pravom Unije. Če skladna razlaga ni mogoča, mora predložitveno sodišče zagotoviti pravno varstvo neposredno na podlagi člena 21(1) PDEU in 7. člena Listine ter po potrebi ne uporabiti nasprotujočih nacionalnih določb.
Sodba v zadevi C-43/24 pomeni nadaljnjo utrditev pravnega okvira za varstvo pravic transspolnih oseb znotraj prava Unije. Z njo je Sodišče nadgradilo svojo prejšnjo prakso iz zadev Coman in drugi (C-673/16), C-490/20 in zlasti Mirin (C-4/23), pri čemer prvič izrecno razsodi, da absolutna prepoved spremembe podatkov o družbenem spolu v matičnih registrih – ne le zavrnitev priznanja spremembe, izvedene v drugi državi članici – nasprotuje pravu Unije. Sodba ima neposreden pomen za vse države članice, ki pravnega priznanja spolne identitete ne predvidevajo ali ga pogojujejo izključno z biološkimi merili, saj vzpostavlja obveznost zagotavljanja učinkovitih postopkov za spremembo podatkov o družbenem spolu. Obenem krepi načelo primarnosti prava Unije nasproti nacionalnemu ustavnemu pravu na občutljivem področju, kjer se prepletajo temeljne pravice, nacionalna identiteta in pristojnosti držav članic. Nerazrešeno ostaja vprašanje konkretnih pogojev, ki jih smejo države članice določiti v postopkih pravnega priznanja spolne identitete, saj Sodišče v tej zadevi ni podrobneje opredelilo meril sorazmernosti posameznih postopkovnih zahtev, temveč je presodilo le o nedopustnosti absolutne prepovedi.
IUS-INFO
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
Spoznajte LEXI
Ni vključena v vaš paket
