Pravne ovire (bodočih) koncesionarjev pri podaljšanju in pridobivanju rudarskih pravic ter pravna sredstva

Rudarjenje mineralnih surovin je v RS urejeno z ZRud-1, ki določa:

- pogoje za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin ne glede na to, ali so v zemlji, na njeni površini ali v vodah,
- pogoje za opustitev njihovega izkoriščanja,
- pogoje za zagotavljanje varstva in zdravja pri izvajanju del, ki so v zvezi z raziskovanjem, izkoriščanjem in opustitvijo izkoriščanja mineralnih surovin, in
- inšpekcijski nadzor.

Upravljanje mineralnih surovin v RS je razdeljeno med državo in lokalne skupnosti. RS je odgovorna za urejanje, načrtovanje in nadzorovanje iskanja, raziskovanja ter izkoriščanja mineralnih surovin, medtem ko lokalne skupnosti v skladu s predpisi o prostorskem načrtovanju določajo območja, namenjena rudarstvu.

Mineralne surovine so v skladu s prvim odstavkom 4. člena ZRud-1 rudno bogastvo, ki je kot naravni vir v lasti RS. Člen 5 ZRud-1 določa, da je iskanje mineralnih surovin prosto, vendar je treba za raziskovanje ali izkoriščanje teh surovin pridobiti koncesijo. S tem v zvezi so se v zadnjih letih pojavile številne težave za koncesionarje.

Trenutna pravna ureditev, ki ureja status koncesionarjev, ki so rudarsko pravico pridobili na podlagi Uredbe o podelitvi rudarske pravice imetnikom dovoljenj za raziskovanje oziroma pridobivanje mineralnih surovin,² ne zagotavlja stabilnosti in predvidljivosti poslovanja podjetij. Mnoga podjetja že več let čakajo na podaljšanje ali podelitev novih rudarskih pravic, kar povzroča negotovost in ovira njihovo delovanje.

Ker se je pričakovalo, da se bodo v letih 2023 in 2024 številnim nosilcem rudarskih pravic iztekle koncesijske pogodbe za izkoriščanje mineralnih surovin, je bil 23. maja 2023 sprejet Zakon o interventnih ukrepih za preprečitev škodljivih posledic pri podaljševanju rudarskih pravic in koncesij (ZIUPRPK),³ da bi se preprečile težko popravljive posledice za delovanje države, ki bi nastale zaradi zaprtja približno 100 podjetij, ki neposredno zaposlujejo več tisoč ljudi. Enaka rešitev je bila že predvidena v Zakonu o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije covida-19 (ZIUPGT),⁴ saj bi se 130 koncesionarjem že v letih 2021 in 2022 iztekle rudarske pravice za izkoriščanje mineralnih surovin, če ne bi prišlo do interventnega podaljšanja.⁵

Interventna zakona sta zagotovila dodaten čas za odpravo posledic epidemije covida-19, ker naj bi prihajalo do zastojev v odločanju v rednih upravnih postopkih in postopkih za sprejem prostorskih načrtov občin, ki so v nekaterih primerih potrebni za izpolnjevanje pogojev za podaljšanje koncesije.

Podaljšanje rudarskih pravic je urejeno v 50. členu ZRud-1, vendar je zakonodajalec sprejel dva prej omenjena interventna zakona in odstopil od pogojev, določenih za redno podaljšanje rudarske koncesije. Zadnji interventni zakon, ZIUPRPK, v 1. členu izrecno določa, da se pri podaljševanju rudarskih pravic na podlagi ZIUPRPK odstopa od pogojev, ki jih določa 50. člen ZRud-1. Relevantni so le pogoji, ki jih ZIUPRPK določa v 2. členu, in sicer:

- koncesionarju se koncesijsko razmerje izteče v času od junija 2023 do decembra 2024,
- o vlogi za podaljšanje rudarskih pravic (po določbah ZRud-1) do uveljavitve ZIUPRPK ni bilo dokončno odločeno, ali vloga za podaljšanje še ni bila vložena, če rok za oddajo vloge za podaljšanje še ni potekel, ter
- predlog za sklenitev dodatka h koncesijski pogodbi (na podlagi katerega pride do podaljšanja veljavnosti koncesijske pogodbe in rudarske pravice) je vložen najpozneje v 30 dneh od uveljavitve ZIUPRPK.

V zvezi z rudarskimi pravicami je pomemben tudi Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS),⁶ ki v 61. členu predvideva določitev prednostnega seznama za obravnavo vlog za pridobitev rudarske pravice zaradi zagotavljanja obnove in razvoja državne in občinske infrastrukture ter vodotokov na prizadetih območjih. ZORZFS skrajšuje roke za izdajo smernic in v določenih primerih dopušča podelitev koncesije, tudi če OPPN ni sprejet. Ministrstvo za naravne vire in prostor je na podlagi omenjenega člena ZORZFS konec aprila 2024 določilo prednostni seznam za obravnavo vlog za pridobitev rudarske pravice, na katerega so bile zaenkrat uvrščene štiri vloge.

Težave koncesionarjev pri podaljševanju in pridobivanju rudarskih pravic so številne. V nadaljevanju bodo predstavljene predvsem težave, s katerimi se soočajo mnogi (bodoči) koncesionarji.

Eden od pogojev, ki številnim koncesionarjem povzroča težave, je, da mora imeti koncesionar ob vložitvi vloge za podaljšanje rudarske pravice pravico izvajati rudarska dela na nepremičnini. Kaj pomeni pravica izvajati rudarska dela na zemljišču, je definirano v 46. členu ZRud-1.

Na videz povsem razumljiv pogoj se ob podrobnejši analizi lahko izkaže za neživljenjskega. Če se rudarska pravica podaljšuje za daljše časovno obdobje, je zelo verjetno, da koncesionar še dolgo ne bo izkoriščal nepremičnine, vendar bo kljub temu moral za celotno obdobje plačati nadomestilo, tj. zakup ali služnost. Zakonodajalec je sicer z novelo ZRud-1D⁷ v 150.e členu določil izjemo pri podaljšanju časa veljavnosti rudarske pravice pri izkoriščanju na zaokroženih celotah in v premogovnikih, vendar je vprašanje, ali bo ta izjema dejansko uporabna v primeru površinskih kopov.

Poleg tega je treba izpostaviti, da je bilo v času družbene lastnine pravnim prednikom današnjih družb pogosto izdano dovoljenje za izkoriščanje⁸ na nepremičninah, ki so večinoma prešle v družbeno lastnino na podlagi razlastitve oziroma sklenitve kupoprodajne pogodbe namesto razlastitve. Ob prehodu v nov družbeni sistem so bile družbe prisiljene del zemljišč (čeprav so morda plačale odškodnino lastnikom nacionaliziranih zemljišč) na podlagi 5. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP)⁹ prenesti v upravljanje in razpolaganje RS. V tistem obdobju družbe s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Sklad) praviloma niso sklepale posebnih služnostnih pogodb za izkoriščanje, ker po takrat veljavnem Zakonu o rudarstvu to ni bilo potrebno, so pa morale plačevati koncesnino in številne druge dajatve. Z eno od novel ZRud-1 je prišlo do uveljavitve sodb Evropskega sodišča za človekove pravice glede lastninske pravice, določene v 33. členu Ustave RS, zaradi česar je zakonodajalec v zakon vnesel določbo, da morajo dosedanji imetniki rudarskih pravic in koncesij, če niso lastniki zemljišč, na katerih želijo podaljšati ali pridobiti rudarsko pravico, skladno s 46. členom ZRud-1 pridobiti v pisni obliki z overjenim podpisom podano pravico za izvajanje rudarskih del od lastnika zemljišča ali imeti vpisano stvarno služnost. Številni koncesionarji so bili zato prisiljeni s Skladom in Slovenskimi državnimi gozdovi (SiDG) sklepati služnostne pogodbe pod odložnim pogojem pridobitve oziroma podaljšanja rudarske pravice. Vendar služnost sklenjena pod odložnim pogojem ne izpolnjuje kriterija »v pisni obliki in overjeno dano pravico za izvajanje rudarskih del na zemljišču« iz 2. točke drugega odstavka 46. člena ZRud-1, saj se pogodbeno ustanovljena stvarna služnost pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo. Takšno stališče je zavzelo tudi pristojno ministrstvo v Sistemskih pojasnilih glede izpolnjevanja pogoja »v pisni obliki in overjene dane pravice izvajati rudarska dela na zemljišču« v upravnih postopkih po 34., 46., 50., 51. in 60. členu ZRud-1 z dne 8. novembra 2022. Sporne so predvsem situacije, ko želijo stranke pridobiti rudarsko pravico brez javnega razpisa, čeprav je v večini primerov jasno, da bi bil javni razpis nesmiseln...

Nadaljevanje članka za naročnike >> Klemen Eržen: Pravne ovire (bodočih) koncesionarjev pri podaljšanju in pridobivanju rudarskih pravic ter pravna sredstva

>> ali na portalu Pravna praksa, št. 34, 2024

>> Še niste naročnik? Preverite uporabniške pakete!

-----------------------------------------------