Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je 13. novembra 2025 izdalo sodbo v zadevi A.R. proti Poljski, v kateri je ugotovilo kršitev 8. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Primer odpira pomembna vprašanja o razmerju med vladavino prava, predvidljivostjo pravnega reda in varstvom pravice do zasebnega življenja v kontekstu reproduktivnih pravic.
Pritožnica, poljska državljanka, je bila oktobra 2020, ko je poljsko ustavno sodišče izdalo odmevno sodbo o protiustavnosti splava zaradi fetalnih nepravilnosti, v petnajstem tednu nosečnosti. Genetski testi, opravljeni 5. novembra 2020, so potrdili, da plod trpi za trisomijo 18, hudo genetsko motnjo. Čeprav sodba ustavnega sodišča z dne 22. oktobra 2020 formalno še ni bila objavljena in zato ni veljala, je pritožnica zaradi negotovosti glede datuma objave ter posledično veljavnosti nove restriktivne ureditve odšla na Nizozemsko, kjer je nosečnost prekinila 12. novembra 2020.
Sodba ustavnega sodišča je bila v uradnem listu objavljena šele 27. januarja 2021, torej več kot tri mesece po njenem sprejetju. V vmesnem obdobju je bila pravna ureditev dostopa do zakonitega splava zaradi fetalnih nepravilnosti povsem nejasna. Poljski zakon o načrtovanju družine, zaščiti človeškega ploda in pogojih za dopustnost prekinitve nosečnosti iz leta 1993 (v nadaljevanju: zakon iz leta 1993) je sicer formalno še vedno dopuščal prekinitev nosečnosti v primeru hudih fetalnih nepravilnosti, vendar je bila izrečena ustavnosodna odločba, ki je to možnost razglasila za protiustavno. Bolnišnice so ob tej negotovosti različno ravnale, nekatere pa so že pred formalno uveljavitvijo sodbe zavračale izvajanje posegov.
Pritožnica je zatrjevala kršitev 3. in 8. člena EKČP. Glede pritožbe po 3. členu je ESČP ugotovilo, da pritožnica ni zadostno utemeljila, da bi ravnanje države doseglo minimalno raven resnosti, potrebno za ugotovitev nečloveškega ali ponižujočega ravnanja. Pritožbo v tem delu je zavrglo kot očitno neutemeljeno. Drugače je presodilo glede očitka po 8. členu EKČP.
Poljska vlada je ugovarjala dopustnosti pritožbe z več procesnimi ugovori. Zatrjevala je, da pritožba ni združljiva ratione materiae in ratione personae z določbami EKČP, da pritožnica ni izčrpala notranjih pravnih sredstev ter da gre za zlorabo pravice do pritožbe. ESČP je vse ugovore zavrnilo. Posebej je poudarilo, da je prepoved splava zaradi fetalnih nepravilnosti na Poljskem, kadar je bila zahtevana iz zdravstvenih razlogov in razlogov dobrega počutja, že v predhodni sodni praksi (M.L. proti Poljski) spadala v okvir pravice do spoštovanja zasebnega življenja po 8. členu.
Glede statusa žrtve je ESČP ugotovilo, da je pritožnica neposredno prizadeta zaradi zakonodajne spremembe. Za razliko od primerov, kjer so pritožnice zatrjevale le tveganje prihodnje kršitve, je pritožnica v konkretnem primeru dejansko prilagodila svoje ravnanje in potovala v tujino za prekinitev nosečnosti. To ji je povzročilo dodatno tesnobo, stres in finančno breme.
Pri vsebinski presoji je ESČP obravnavalo vprašanje, ali je situacija podaljšane pravne negotovosti, ki je nastala po sprejetju sodbe ustavnega sodišča 22. oktobra 2020 in pred njeno objavo 27. januarja 2021, pomenila poseg v pravico pritožnice do zasebnega življenja. Pritožnica ni zatrjevala pomanjkanja postopka za ugotavljanje upravičenosti do zakonitega splava, temveč da je sodba ustavnega sodišča nesorazmerno posegla v njeno pravico do zasebnega življenja. ESČP je zato primer obravnavalo z vidika negativnih obveznosti države.
Ključno vprašanje je bilo, ali je bil poseg v skladu z zakonom v smislu drugega odstavka 8. člena EKČP. Ta zahteva poleg podlage v nacionalnem pravu tudi skladnost z vladavino prava, dostopnost in predvidljivost pravne ureditve ter ustrezna jamstva zoper arbitrarnost.
ESČP je najprej opozorilo na ugotovitve iz zadeve M.L. proti Poljski, kjer je ugotovilo, da sodba poljskega ustavnega sodišča z dne 22. oktobra 2020 ni bila sprejeta s strani sodišča, ustanovljenega z zakonom. V sestavi senata, ki je odločal v zadevi, so namreč sodelovali sodniki, katerih imenovanje je bilo obremenjeno z nepravilnostmi. Sodniki M. Muszyński, J. Wyrembak in J. Piskorski so bili izvoljeni na mesta, ki so bila že zasedena, kar je ESČP že ugotovilo v zadevi Xero Flor w Polsce sp. z o.o. proti Poljski. Te ugotovitve o nezdružljivosti sestave odločujočega organa s standardi vladavine prava so upoštevne tudi v obravnavanem primeru.
Hkrati pa je ESČP v obravnavani zadevi identificiralo dodatno dimenzijo nezakonitosti. Medtem ko je bila v zadevi M.L. proti Poljski pritožnica neposredno prizadeta zaradi uveljavitve sodbe ustavnega sodišča, ki je bila objavljena tik pred njenim načrtovanim posegom, je bila pritožnica v zadevi A.R. proti Poljski prizadeta zaradi podaljšane negotovosti, ki je nastala med sprejetjem in objavo sodbe. Zakon iz leta 1993 je sicer formalno še vedno dopuščal splav zaradi fetalnih nepravilnosti, vendar je sodba ustavnega sodišča ustvarila stanje, v katerem pritožnica ni mogla predvideti, kdaj bo sprememba stopila v veljavo.
Poljska ustava v 190. členu določa, da sodbe ustavnega sodišča začnejo veljati z dnem objave, ustavno sodišče pa lahko določi tudi kasnejši datum prenehanja veljavnosti protiustavne določbe. V obravnavani zadevi ustavno sodišče ni določilo kasnejšega datuma, zato bi se v skladu z ustaljeno prakso pričakovalo takojšnjo objavo. Namesto tega je objava sledila šele čez tri mesece, brez kakršnih koli prehodnih ukrepov ali jasnih navodil.
Komisarka Sveta Evrope za človekove pravice je kot intervenienta opozorila, da so nekatere bolnišnice že takoj po sprejetju sodbe, še pred njeno objavo, začele zavračati izvajanje splavov zaradi fetalnih nepravilnosti. Helsinška fundacija za človekove pravice je na podlagi raziskave med 103 bolnišnicami ugotovila, da je 38 odstotkov bolnišnic že pred uveljavitvijo sodbe zavračalo izvajanje takšnih posegov.
ESČP je sprejelo argument pritožnice, da je negotovost, ustvarjena z zamudo pri objavi sodbe ustavnega sodišča, onemogočila predvidljivost pravne ureditve. Pritožnica je bila v stanju dvoumnosti glede svoje pravice do zakonitega splava zaradi fetalnih nepravilnosti. Posledično je bila prisiljena potovati v tujino, kar ji je povzročilo dodaten stres. ESČP je ugotovilo, da poseg v pravice pritožnice ni bil v skladu z zakonom v smislu 8. člena EKČP iz dveh razlogov: prvič, sodba ustavnega sodišča je bila izdana v sestavi, ki ni izpolnjevala standardov sodišča, ustanovljenega z zakonom; drugič, zamuda pri objavi sodbe je povzročila pravno negotovost, ki je onemogočala predvidljivo ravnanje pritožnice.
ESČP je pritožnici prisodilo 1.495 evrov premoženjske škode za stroške potovanja, nastanitve in zdravstvenega posega na Nizozemskem ter 15.000 evrov nepremoženjske škode. Zahtevek za povračilo stroškov pravnega zastopanja je zavrnilo, saj so odvetnice delovale pro bono in pritožnica ni bila zavezana k plačilu.
Sodba prinaša pomembne precedenčne učinke. Prvič, potrjuje, da podaljšana pravna negotovost glede dostopnosti zdravstvenih storitev, ki so tesno povezane z zasebnim življenjem posameznika, lahko sama po sebi pomeni poseg v pravice po 8. členu EKČP. Drugič, poudarja, da mora biti omejitev predhodno zagotovljene pravice predvidljiva, sicer ne izpolnjuje zahteve zakonitosti. Tretjič, krepi pomen presoje institucionalnih vidikov vladavine prava pri ocenjevanju zakonitosti posegov v konvencijske pravice.
Za države pogodbenice EKČP sodba pomeni opozorilo, da morajo v primeru bistvenih sprememb pravne ureditve, ki vplivajo na temeljne pravice posameznikov, zagotoviti jasno in predvidljivo tranzicijo. Zamude pri objavi sodb ustavnih sodišč ali drugih normativnih aktov, zlasti kadar vplivajo na že obstoječe pravice, lahko same po sebi pomenijo kršitev konvencijskih obveznosti. Prav tako ne zadošča zgolj formalna skladnost s pisanim pravom, temveč mora biti omejitev sprejeta s strani organa, ki izpolnjuje standarde sodišča, ustanovljenega z zakonom, kot jih je ESČP razvilo v vrsti primerov proti Poljski.
IUS-INFO
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
