1. SPLOŠNO
1.1. Ali se lahko vloge na Finančno upravo pošljejo po elektronski pošti?
V skladu s 4. členom Odloka o začasnih ukrepih v upravnih zadevah za preprečevanje posledic poplav, ki so prizadele Republiko Slovenijo avgusta 2023 (odlok) se lahko vloge vložijo po elektronski poti tudi brez varnega elektronskega podpisa s kvalificiranim potrdilom. V teh vlogah se vložnik lahko identificira z elektronskim podpisom, ki ni enakovreden lastnoročnemu podpisu, z uradno dodeljeno identifikacijsko številko ali drugim enoličnim identifikatorjem, ki ga za potrebe elektronskega poslovanja določi organ.
Namen tega ukrepa je, da se v največji možni meri omogoči vlaganje vlog po elektronski poti. Finančna uprava RS že sedaj omogoča vlaganje vlog prek portala eDavki in je tovrstni način vlaganja vlog v veljavi tudi v času veljavnosti teh ukrepov. Vlagatelji imajo tako v praksi naslednje možnosti elektronskega vlaganja vlog:
- po elektronski poti prek portala eDavki ali mobilne aplikacije eDavki;
- po elektronski poti brez varnega elektronskega podpisa, razen če zakon določa obvezno vlaganje vlog prek eDavkov: Odlok dopušča možnost vložitve vloge po elektronski poti brez varnega elektronskega podpisa, če je identiteto vložnika mogoče ugotoviti na drug zanesljiv način. V takem primeru bo davčni organ identiteto vložnika ugotavljal ali preverjal z drugim načini, na primer s tem, da bo zahteval, naj stranka sporoči še uradno dodeljeno identifikacijsko številko (npr. DŠ, EMŠO) ali tudi na druge načine (npr. z naprednim elektronskim podpisom itd.);
1.2. Zaradi poplav ne bom mogel pravočasno vložiti obračuna davka / davčne napovedi. Kaj lahko storim?
ZDavP-2 določa v 52. členu, da če davčni zavezanec iz opravičljivih razlogov ne more predložiti davčnega obračuna v predpisanem roku, lahko predlaga predložitev obračuna po izteku predpisanega roka. Rok za vložitev predloga je 8 dni od dneva, ko je prenehal obstajati vzrok, zaradi katerega je v zamudi, vendar najkasneje v treh mesecih od dneva, ko se je iztekel zakonski rok. Smiselno enako je določeno tudi za vložitve davčne napovedi, v 62. členu ZDavP-2. Predlog je treba obrazložiti, ter predložiti tudi dokaze (npr. fotografije).
1.3. Zaradi poplav ne bom mogel pravočasno vložiti pritožbe zoper izdan akt Finančne uprave oziroma odgovoriti na poziv Finančne uprave. Kaj lahko storim?
Na podlagi 6. člena odloka ne tečejo roki za uveljavljanje procesnih pravic in izpolnitev procesnih obveznosti (procesni roki), in sicer 14 dni od uveljavitve odloka (t.j. v obdobju od 6. 8. do vključno 13. 8. 2023). V tem času torej roki za vložitev pritožbe oz. odgovor na poziv Finančne uprave ne tečejo na podlagi samega odloka. Poleg tega ZUP omogoča vrnitev v prejšnje stanje (členi 103 do 108), če so podani upravičeni razlogi – v tem primeru pa je potreben predlog stranke. Rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje je 8 dni od dneva, ko je prenehal obstajati vzrok, ki je povzročil zamudo, če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela. Po treh mesecih od dneva zamude se ne more več predlagati vrnitev v prejšnje stanje. Predlog je treba obrazložiti, ter predložiti tudi dokaze (npr. fotografije).
1.4. Zaradi poplav ne morem plačati svojih davčnih obveznosti. Kaj lahko storim?
Odlok omogoča podaljšanje roka za plačilo oziroma odlog plačila obveznosti (davki, prispevki, globe,…) za največ 24 mesecev (prvi odstavek 7. člen Odloka). Zavezanec mora v zahtevi utemeljiti, da obveznosti iz upravičenega razloga, ki je povezan s poplavami, ne more plačati pravočasno. V primeru odobrenega odloga po tej podlagi se obresti ne obračunajo. Zahtevo lahko zavezanci vložijo v času veljavnosti odloka (do vključno 6. 9. 2023).
Poleg tega pa lahko davčni zavezanci, ki zaradi posledic poplav ne morejo pravočasno plačati svojih davčnih obveznosti, z vlogo zaprosijo tudi za naslednje ugodnosti, ki so predvidene v obstoječi zakonodaji (Zakonu o davčnem postopku - ZDavP-2), in sicer:
Fizične osebe:
- odpis, delni odpis, odlog plačila davka za čas do dveh let oziroma plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev v izjemnih primerih (101. člen ZDavP-2 in 38. člen Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku)
V primeru izrednih okoliščin (poplava) se vlogi lahko ugodi ne glede na siceršnje mesečne dohodke, premoženje oziroma prihranke zavezanca in njegovih družinskih članov, kot izhajajo iz javnih evidenc, če bi plačilo obveznosti ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. Odpis, delni odpis, odlog oziroma obročno plačilo davka je dovoljen v primerih, ko je davek zapadel v plačilo največ tri mesece pred nastankom izrednih okoliščin.
- plačilo davka v največ 3 mesečnih obrokih brez preverjanja pogojev (drugi odstavek 103. člena ZDavP-2).
- plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih ali odlog plačila za obdobje 24 mesecev ob predložitvi ustreznega zavarovanja (prvi odstavek 103. člena ZDavP-2)
Poslovni subjekti (pravne osebe in druge osebe z dejavnostjo):
- plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih ali odlog plačila za obdobje 24 mesecev iz razloga grožnje hujše gospodarske škode (102. člen ZDavP-2).
- plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih ali odlog plačila za obdobje 24 mesecev ob predložitvi ustreznega zavarovanja (prvi odstavek 103. člena ZDavP-2).
Plačilnih ugodnosti po pravilih ZDavP-2 sicer ni mogoče odobriti za akontacije davka, davčni odtegljaj ter za prispevke za zdravstveno zavarovanje in prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
2. DAVČNA OBRAVNAVA POMOČI PRIZADETIM V POPLAVAH
2.1. Kako je obdavčena pomoč, ki jo razna društva (npr. gasilska društva) in druge organizacije namenijo prizadetim v poplavah?
Prejemniki pomoči so v določenih primerih oproščeni plačila dohodnine v skladu z določili 20. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2). Tako se dohodnine ne plača od pomoči, ki jo socialno ali drugače ogrožene osebe prejmejo od organizacij, ki imajo v skladu z zakonom, ki ureja humanitarne organizacije, status humanitarne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega ali zdravstvenega varstva, in od organizacij, ki imajo v skladu z zakonom, ki ureja invalidske organizacije, status invalidske organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju invalidskega varstva (6. točka 20. člena ZDoh-2).
Prav tako se dohodnine ne plača od pomoči, ki jih pomoči potrebne osebe prejmejo od dobrodelnih ustanov, ustanovljenih v skladu z zakonom, ki ureja ustanove (7. točka 20. člena ZDoh-2).
Če društvo nima urejenega statusa humanitarne oziroma invalidske organizacije v skladu z zakonom, ki ureja humanitarne organizacije oziroma z zakonom, ki ureja invalidske organizacije oziroma ni dobrodelna ustanova po zakonu o ustanovah, dana sredstva oziroma pomoč fizični osebi ni oproščena plačila dohodnine.
Zato Finančna uprava priporoča, da se pomoč zbira v okviru humanitarnih organizacij, invalidskih organizacij ali dobrodelnih ustanov z urejenim statusom.
Razvid humanitarnih organizacij je objavljen na spletni strani Humanitarne organizacije | GOV.SI.
Na spletu je objavljen tudi Register invalidskih organizacij - Zbirke | OPSI - Odprti podatki Slovenije (gov.si).
Na povezavi Evidenca ustanov - Zbirke | OPSI - Odprti podatki Slovenije (gov.si) pa lahko preverite dobrodelne ustanove.
Skladno z 19. členom ZIUOPZP se v obdobju od 4. avgusta 2023 do 31. decembra 2023 za prostovoljna gasilska društva, ki delujejo v občinah, prizadetih zaradi poplav in plazov, kot del njihove naloge šteje tudi zbiranje in razdeljevanje denarnih in drugih sredstev fizičnim osebam, ki so bile prizadete zaradi poplav in plazov. Od denarnih in drugih sredstev, ki jih fizične osebe prejmejo v skladu s tem členom se ne plača dohodnine.
2.2. Kako je obdavčena pomoč, ki jo podjetje v denarju ali materialu nameni neposredno fizičnim osebam (ki niso zaposleni tega podjetja), ki so utrpeli materialno škodo v poplavah?
Če je prejeta pomoč oziroma darilo, dano s strani pravne osebe ali fizične osebe, ki opravlja dejavnost, se to obdavči kot drugi dohodek v skladu s 105. členom ZDoh-2, pri čemer se v davčno osnovo ne všteva posameznega darila do vrednosti 42 evrov oziroma skupne vrednosti vseh daril, prejetih v davčnem letu od istega darovalca, do vrednosti 84 evrov. Akontacija dohodnine od drugih dohodkov se izračuna in plača po stopnji 25 % od davčne osnove.
Da pomoč, ki jo bodo prejele prizadete osebe, ne bo podvržena obdavčenju z dohodnino Finančna uprava priporoča, da se vsa finančna pomoč zbira pri humanitarnih organizacij s statusom, ki bodo ta sredstva tudi najlažje razdelila pomoči potrebnim.
2.3. Delodajalec namerava zaposlenim, ki so utrpeli hujšo materialno škodo v poplavah nameniti določeno denarno pomoč. Ali je ta pomoč podvržena obdavčenju z dohodnino?
Solidarnostna pomoč, ki jo delodajalec izplača delavcu v primeru elementarne nesreče, ki prizadene delavca, se do višine 2.000 evrov ne všteva v davčno osnovo (v skladu s 7. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 in 11. členom Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja).
Z 52. členom ZOPNN-F (Ur. list RS, št. 88/23) je za primere enkratne solidarnostne pomoči, ki jo izplača delodajalec v letu 2023, za hujšo škodo, nastalo delojemalcu zaradi naravne nesreče poplav v avgustu 2023, določeno, da se le-ta ne všteva v davčno osnovo do 10.000 evrov. Za hujšo škodo se šteje škoda, ki ogroža zdravje in povzroča neprimerno življenjsko okolje za bivanje.
V teh primerih bo torej višina neobdavčenega zneska enkratne solidarnostne pomoči znašala 10.000 eurov namesto splošno veljavne višine 2.000 eurov. Znesek te enkratne solidarnostne pomoči se v delu, ki presega 10.000 eurov, všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
Iz navedenega izhaja, da morajo za davčno obravnavo enkratne solidarnostne pomoči po 52. členu ZOPNN-F biti izpolnjeni naslednji pogoji:
- delojemalec je utrpel hujšo škodo zaradi naravne nesreče poplav v avgustu 2023,
- delodajalec enkratno solidarnostno pomoč izplača v letu 2023,
- delojemalcu je nastala takšna (hujša) škoda, ki ogroža zdravje in povzroča neprimerno življenjsko okolje za bivanje.
Delodajalec mora kot plačnik davka po 58. členu ZDavP-2 zagotoviti pogoje in poznati okoliščine posameznega primera, da bo pravilno izračunal davčni odtegljaj od dohodkov iz delovnega razmerja. V primeru izplačila enkratne solidarnostne pomoči po 52. členu ZOPNN-F mora tako delodajalec za vsak posamičen primer zagotoviti ustrezna dokazila o izpolnjevanju pogojev iz te določbe. Pogoj, da se lahko uporabi davčna obravnava enkratne solidarnostne pomoči po 52. členu ZOPNN-F, je neposredna prizadetost delojemalca zaradi poplav v avgustu 2023, kot je primeroma poškodovanje ali uničenje nepremičnine, v kateri biva ali poškodovanje ali uničenje opreme nepremičnine, v kateri biva.
Delojemalec mora pred izplačilom enkratne solidarnostne pomoči po tej določbi, delodajalcu nastalo škodo izkazati z ustreznimi dokazili o nastanku takšne škode, ki ogroža zdravje in povzroča neprimerno življenjsko okolje za bivanje, npr.: zapisnik o prijavi škodnega dogodka na delojemalčevemu prebivališču zavarovalnici, cenitve, fotografije, iz katerih je razvidna škoda na delojemalčevemu prebivališču, računi popravil, dokazila o prejetih sredstvih za popravo škode, ipd.
Delodajalec o izplačilih enkratne solidarnostne pomoči poroča v REK-O, kjer se neobdavčen znesek solidarnostne pomoči vpiše v polje B012 Solidarnostna pomoč.
Solidarnostna pomoč se lahko izplača v denarju ali v naravi.
V skladu z 61. členom ZIUOPZP se solidarnostna pomoč, če so izpolnjeni pogoji, določeni v 52. členu ZOPNN-F, lahko izplača v več delih.
2.3.1. Ali lahko delodajalec izplača solidarnostno pomoč (do 10.000 evrov) delavcu v več delih? Npr. ob poplavljenem stanovanju 5.000 evrov zdaj, nato še jeseni 5.000 evrov za novo opremo? Kakšna je davčna obravnava, če bi delodajalec sedaj nakazal delavcu solidarnostno pomoč npr. v višini 5.000 evrov, kasneje pa delavcu namesto nakazila (npr. 3.000 evrov) kupi delavcu gospodinjske aparate za kuhinjo?
Z 52. členom ZOPNN-F je bil povišan neobdavčen znesek solidarnostne pomoči, izplačane delojemalcu za hujšo škodo, nastalo zaradi poplav v letošnjem avgustu, in sicer iz 2.000 evrov na 10.000 evrov. Po pojasnilu Ministrstva za finance je za ugodno davčno obravnavo skladno z zakonom solidarnostna pomoč lahko izplačana samo enkrat v letu 2023. Glede na to, da se mora nanašati na poplave v letošnjem avgustu, to pomeni enkratna izplačila od 4. avgusta 2023 do konca leta 2023. Trenutno veljavni zakon torej izrecno določa pogoj enkratnosti pomoči, ki je lahko zagotovljena v denarju ali v naravi. Če se delodajalec odloči za obe vrsti izplačil (v denarju in v naravi), morata obe obliki časovno sovpadati, da se zagotovi zakonska zahteva po enkratnosti solidarnostne pomoči.
Po informacijah Ministrstva za finance se še iščejo rešitve, ki bi delodajalcem, ki so solidarnostno pomoč že izplačali v obdobju od 4. do 9. avgusta v takrat veljavni neobdavčeni višini 2.000 evrov, omogočile, da izplačajo še dodatno solidarnostno pomoč, pri tem pa neobdavčeni skupni znesek ne sme preseči 10.000 evrov.
2.3.1. Ali lahko delodajalec izplača solidarnostno pomoč (do 10.000 evrov) delavcu v več delih? Npr. ob poplavljenem stanovanju 5.000 evrov zdaj, nato še jeseni 5.000 evrov za novo opremo? Kakšna je davčna obravnava, če bi delodajalec sedaj nakazal delavcu solidarnostno pomoč npr. v višini 5.000 evrov, kasneje pa delavcu namesto nakazila (npr. 3.000 evrov) kupi delavcu gospodinjske aparate za kuhinjo?
Z 52. členom ZOPNN-F je bil povišan neobdavčen znesek solidarnostne pomoči, izplačane delojemalcu za hujšo škodo, nastalo zaradi poplav v letošnjem avgustu, in sicer iz 2.000 evrov na 10.000 evrov. Po pojasnilu Ministrstva za finance je za ugodno davčno obravnavo skladno z zakonom solidarnostna pomoč lahko izplačana samo enkrat v letu 2023.
V skladu z 61. členom ZIUOPZP se ne glede na 52. člen ZOPNN-F, solidarnostna pomoč, če so izpolnjeni pogoji, določeni v 52. členu tega zakona, lahko izplača v več delih. Glede na to, da se mora nanašati na poplave v letošnjem avgustu, to pomeni enkratna izplačila od 4. avgusta 2023 do konca leta 2023. Trenutno veljavni zakon torej izrecno določa pogoj enkratnosti pomoči, ki je lahko zagotovljena v denarju ali v naravi. Če se delodajalec odloči za obe vrsti izplačil (v denarju in v naravi) v več delih, morata obe obliki časovno sovpadati, da se zagotovi zakonska zahteva po enkratnosti solidarnostne pomoči.
Po informacijah Ministrstva za finance se še iščejo rešitve, ki bi delodajalcem, ki so solidarnostno pomoč že izplačali v obdobju od 4. do 9. avgusta v takrat veljavni neobdavčeni višini 2.000 evrov, omogočile, da izplačajo še dodatno solidarnostno pomoč, pri tem pa neobdavčeni skupni znesek ne sme preseči 10.000 evrov.
Če se delodajalec odloči za obe vrsti izplačil (v denarju ali naravi) v več delih, morata obe obliki izpolnjevati pogoje, kot jih določa ZOPNN-F. To vključuje ohranitev skupnega zneska neobdavčene solidarnostne pomoči v višini 10.000 evrov, izplačila so dovoljena med 4. avgustom in koncem leta 2023, pomoč se nanaša na hujšo škodo, ki jo je delojemalec utrpel zaradi poplav in plazov v avgustu 2023.
Določba 61. člena ZIUOPZP predvideva delodajalcu vložitev popravka obračunov za nazaj, za tiste prejemnike solidarnostnih pomoči, za katere je na razliko nad 2.000 evrov obračunal odtegljaj (akontacijo dohodnine in prispevke) oziroma za tiste, za katere je obračunal davčni odtegljaj za večkratna izplačila do uveljavitve tega zakona.
2.3.2 Mnogi so imeli v poplavah poškodovane (poplavljene, zasute) avtomobile, ki pa niso nepremičnine. Ali lahko delodajalec zaposlenemu v takšnem primeru izplača solidarnostno pomoč, ki se ne všteva v davčno osnovo?
V tem primeru lahko delodajalec izplača enkratno solidarnostna pomoč v primeru elementarne nesreče, ki se do višine 2.000 evrov ne všteva v davčno osnovo v skladu s 7. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 in 11. členom Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.
Izplačilo enkratne solidarnostna pomoč, ki se do višine 10.000 evrov ne všteva v davčno osnovo v skladu z 52. členom ZOPNN-F, pa velja zgolj v primeru hujše škode, ki je nastala delojemalcu zaradi naravne nesreče poplav v avgustu 2023. Za hujšo škodo se šteje škoda, ki ogroža zdravje in povzroča neprimerno življenjsko okolje za bivanje.
2.3.3. Delavec je zaposlen pri hčerinskemu podjetju v RS. Matično podjetje iz tujine bi zaposlenemu izplačalo solidarnostno pomoč do višini 10.000 evrov. Ali lahko to pomoč izplača pod enakimi pogoji kot podjetja s sedežem v RS?
V navedenem primeru se z vidika davčne obravnave izplačilo s strani matičnega podjetja zaposlenemu pri hčerinskem podjetju v RS šteje za dohodek iz delovnega razmerja. Davčna obravnava je z vidika prejemnika dohodka (delojemalca) enaka, kot če bi mu izplačilo izvedel neposredno njegov slovenski delodajalec. Če so torej izpolnjeni pogoji iz 52. člen ZOPNN-F, se enkratna solidarnostna pomoč, ki jo izplača delodajalec v letu 2023, za hujšo škodo, nastalo delojemalcu zaradi naravne nesreče poplav v avgustu 2023 do višine 10.000 eurov, ne všteva v davčno osnovo iz dohodka iz delovnega razmerja.
Glede na navedeno se torej izplačilo solidarnostne pomoči v takem primeru šteje enako, kot če bi jo izplačal delodajalec zaposlenega (hčerinsko podjetje v RS), ki mora o tem izplačilu tudi poročati v REK-O obrazcu (neobdavčeni znesek solidarnostne pomoči se vpiše v polje B012 Solidarnostna pomoč).
2.4. Kako je z obdavčitvijo pomoči, ki jo bo sindikat izplačal svojim članom, ki so utrpeli materialno škodo v poplavah?
V primeru, da sindikat svojim članom izplača enkratno solidarnostno pomoč v primerih reševanja izjemnih razmer (naravne nesreče), se od te pomoči dohodnine ne plača, če je pomoč izplačana pod pogoji, ki so določeni z aktom, ki ga sprejme reprezentativni sindikat na ravni države (5. točka 20. člena ZDoh-2).
Na spletu je objavljen Seznam reprezentativnih sindikatov - Zbirke | OPSI - Odprti podatki Slovenije (gov.si).
2.5. Ali je obdavčena pomoč v denarju ali blagu, ki jo sodelavci namenijo sodelavcem, ki so zaradi poplav utrpel hujšo materialno škodo? Kako je z obdavčitvijo v primeru, če to pomoč prizadetim nudi sosed, prijatelj ali znanec?
V navedenih primerih gre za darilo, ki ga fizična oseba podari drugi fizični osebi in ta dohodek (darilo) ni podvržen obdavčenju z dohodnino. Po Zakonu o davku na dediščine in darila (ZDDD) darilo, ki zajema le premičnine (tudi denar), ni predmet obdavčitve, če je skupna vrednost premičnin od posameznega darovalca nižja od 5.000 evrov. Če darilo, ki predstavlja denar, presega omenjeni znesek ali gre za drugo vrsto premičnega premoženja (npr. motorna vozila, vrednostni papirji), ali nepremičnino, mora prejemnik darila najpozneje v 15 dneh od prejema darila na pristojni finančni urad poslati napoved za odmero davka od prejetega darila. Če je obdarjenec v obdobju dvanajstih mesecev od istega darovalca prejel več daril, se za ugotavljanje davčne osnove vrednosti prejetih daril seštevajo.
2.6. Podjetje bi prostovoljno zbiralo sredstva zaposlenih, ki bi nato vsa pridobljena sredstva razdelila svojim zaposlenim, ki so bili prizadeti v poplavah. Kako ravnati v primeru, ko zaposleni (darovalec) podpiše izjavo, da se mu pri plači odtegne določen znesek ter podjetje v njegovem imenu in za njegov račun nakaže na TRR sodelavca/sodelavcev, prizadetih v poplavah?
Iz vprašanja je razbrati, da bi sredstva prispevale fizične osebe – zaposleni (iz neto plače) in ne podjetje. Če pomoč darujejo fizične osebe drugi fizični osebi potem je ta pomoč neobdavčena do višine 5.000 € od posameznega darovalca. Če bo pomoč izplačana iz računa podjetja mora podjetje zagotoviti seznam darovalcev z zneski posameznih pomoči oz. dokazila, da ne gre za sredstva podjetja, ampak zaposlenih (z izjavami delavcev, ki bodo darovali, z dokazili o izvedenih odtegljajih, …).
2.7. Ali občina lahko zbira humanitarne prispevka za poplave in jih nato deli osebam, ki so utrpeli škodo?
V skladu s 1. točko 20. člena ZDoh-2 se dohodnine ne plača od denarne pomoči, ki jo posameznik prejme zaradi naravne in druge nesreče v skladu s posebnimi predpisi, razen denarne pomoči, ki jo posameznik prejme v zvezi z opravljanjem dejavnosti, kot je določena v 46. členu tega zakona.
Za oprostitev plačila dohodnine od humanitarne pomoči, ki bi jih občina izplačevala prizadetim v poplavi mora občina imeti oz. sprejeti poseben predpis (v katerem določi tudi merila oz. kriterije za izplačevanje pomoči), ne sme pa biti ta pomoč v zvezi z opravljanjem dejavnosti.
2.8. Kako se izpolni REK-O in OPSVZ v primeru refundirane odsotnosti od dela zaradi intervencij prostovoljnih gasilcev?
V skladu z določbami Zakona o gasilstvu in 27. členom Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami pripadniku Civilne zaščite med opravljanjem nalog v Civilni zaščiti, usposabljanjem in izvrševanjem materialne dolžnosti, na podlagi poziva pristojnega organa, pripada nadomestilo plače oziroma izgubljenega zaslužka za čas odsotnosti z dela zaradi opravljanja teh dolžnosti v višini in pod pogoji, ki jih določi vlada.
Kadar gre za zaposleno osebo, nadomestilo iz prejšnjega odstavka izplača delodajalec v breme države ali lokalne skupnosti, odvisno od tega, kje je državljan razporejen v Civilno zaščito. Delodajalec zahteva povračilo nadomestila plače z vsemi prispevki in davki, ki bremenijo plačo, od pristojnega državnega organa oziroma organa lokalne skupnosti, ki je pripadnika oziroma državljana pozval k opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči, po postopku določenem v predpisu iz prejšnjega odstavka. O izplačanem nadomestilu v tem primeru delodajalec poroča na REK-O v polje P01b ter v polje M01. Polja S se za to izplačilo ne izpolnjujejo.
Kadar pa gre za samozaposleno osebo, je ta dolžna obračunati in plačati prispevke za socialno varnost tudi za čas, ko kot prostovoljni gasilec oz. pripadnik Civilne zaščite na podlagi poziva opravlja naloge zaščite, reševanja in pomoči, in na podlagi zahtevka za nadomestilo izgubljenega zaslužka prejme refundacijo zneska plačanih prispevkov za socialno varnost.
To pomeni, da samozaposlena oseba tudi za čas opravljanja nalog prostovoljnega gasilca oz. pripadnika Civilne zaščite na podlagi vpoklica obračuna in plačati vse prispevke za socialno varnost in to evidentirati v obračunu OPSVZ, v polju 130 – zadržanost od dela – v breme zavezanca. V polju 090 – Zadržanost od dela izbere razlog zadržanosti 50 – drugo.
2.8.1. Izpolnjevanje REK-O v primeru nadomestil plač delavcem zaradi nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile ter nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo
Po določbah ZOPNN-F bodo delodajalci lahko koristili naslednja ukrepa pomoči:
O izplačilu nadomestila plače zaradi nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče ter o izplačilu nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo delodajalec poroča na REK-O obrazcu (vrsta dohodka 1001 Plača in nadomestila plače).
REK-O obrazec delodajalec davčnemu organu predloži na dan izplačila, pri čemer osnovo za obračun prispevkov za socialno varnost vključuje v polje P01 in jo ločeno izkaže v polju P01b Nadomestila plače, ki ne bremenijo delodajalcev. Za namene oblikovanja pokojninske osnove podatke o izplačanem nadomestilu vpiše:
• v polju P01b Nadomestila plače, ki ne bremenijo delodajalcev – če koristi ukrepe po ZOPNN-F in uveljavlja povračilo nadomestila plače pri Zavodu RS za zaposlovanje
• v polju P01a Plača in nadomestila plače, ki bremeni delodajalca – če ne uveljavlja povračilo nadomestila plače pri Zavodu RS za zaposlovanje.
Za namene oblikovanja pokojninske osnove podatke o izplačanem nadomestilu vpiše:
• povračila iz točke 1 v polje M02 Nadomestilo plače (3. alineja 1.odst. 32. čl. ZPIZ-2),
• povračila iz točke 2 v polje M01 Plača in nadomestila plače.
Navedeno pravilo velja ne glede na to, ali delodajalec uveljavlja povračilo nadomestila plač pri Zavodu RS za zaposlovanje, ali ne.
Dodatni podatki o plači (polja S):
• če je izbrana osnova P01a se nadomestilo plače vpiše v polje S07,
• če je izbrana osnova P01b se polja S ne izpolnijo.
2.8.2 Izpolnjevanje REK-O v primeru izplačanih plač delavcem, ki odpravljajo posledice poplav in plazov pri delodajalcu.
Po določbah ZIUOPZP bodo delodajalci lahko koristili:
- Začasni ukrep povračilo izplačanih plač delavcem, ki odpravljajo posledice poplav in plazov pri delodajalcu. Več o tem na povezavi Povračilo plač zaradi odstranitev posledic poplav - Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (gov.si).
O izplačanih plačah delavcem, ki odpravljajo posledice poplav in plazov pri delodajalcu, delodajalec poroča na REK-O obrazcu (vrsta dohodka 1001 Plača in nadomestila plače).
Tudi za poročanje o izplačanih plačah delavcem, ki odpravljajo posledice poplav in plazov pri delodajalcu velja, da REK-O obrazec delodajalec davčnemu organu predloži na dan izplačila, pri čemer osnovo za obračun prispevkov za socialno varnost vključuje v polje P01 Plača in nadomestila plače in jo ločeno izkaže:
- v polju P01b Nadomestila plače, ki ne bremenijo delodajalcev - če koristi ukrep po 138. členu ZIUOPZP in uveljavlja povračilo izplačane plače pri Zavodu RS za zaposlovanje
- v polju P01a Plača in nadomestila plače, ki bremeni delodajalca – če ne uveljavlja povračilo nadomestila plače pri Zavodu RS za zaposlovanje.
Za namene oblikovanja pokojninske osnove podatke o izplačanem nadomestilu se ne glede na to, ali bo plačo za odpravljanje posledic poplav in plazov ZRSZ delodajalcu refundiral ali ne, ta podatek vedno poroča v rubriki M01. Sama refundacija torej nima vpliva na način poročanja v M rubrikah.
Dodatni podatki o plači (polja S):
- če je izbrana osnova P01a, se nadomestilo plače vpiše v polje S03 in/ali S04 oziroma S05,
- če je izbrana osnova P01b, se polja S ne izpolnijo.
2.9. Ali obstaja možnost zmanjšanja oziroma odpisov prispevkov za kmete, ki so utrpeli škodo v poplavah na kmetijskih površinah?
Po določbah Zakona o pogojih, pod katerimi se kmetom zmanjšani ali odpisani prispevki štejejo za plačane (ZPKZ), se lahko kmetom in članom njihovih gospodarstev, ki so zavarovani na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zmanjšajo ali odpišejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju: PIZ).
Prispevki za PIZ se zavezancem lahko zmanjšajo ali odpišejo le, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:
- škoda je posledica elementarnih (naravnih) nesreč, ki so taksativno naštete v 2. členu ZPKZ, in sicer primeroma tudi, če je zavezanec utrpel škodo zaradi poplav in je
- nastalo škodo ocenila občinska komisija pristojna na podlagi posebnih predpisov oziroma državna komisija za ocenjevanje škode v kolikor je sprejet interventni zakon o odpravi posledic naravne nesreče, pri čemer se praviloma škoda izrazi glede na letni katastrski dohodek kmetije.
Pri tem velja opozoriti, da se prizna zmanjšanje oziroma odpis prispevkov za PIZ iz naslova naravnih nesreč zaradi izgube donosa na kmetijskih zemljiščih le, če bo Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje na podlagi Uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode (Uradni list RS, št. 67/03, 79/04, 33/05, 81/06 in 68/08) izdelala oceno škode v kmetijski proizvodnji.
Glede nadaljnjih postopkov boste obveščeni naknadno.
2.10. Kako je obdavčeno darilo/donacija fizične osebe društvu (če ta nima statusa humanitarne organizacije)? Denimo fizična oseba donira Prostovoljnemu gasilskemu društvo XX 10.000 eur - kakšna je obdavčitev za gasilsko društvo?
Donacija, ki jo prejme pravna oseba ustanovljena za nepridobitni namen, ki tako tudi deluje, predstavlja pri pravni osebi prihodek po računovodskih standardih.
V skladu z 9. členom ZDDPO-2 in 3. členom Pravilnika o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti se donacija smatra za nepridobitni prihodek, ki se ga v skladu z 27. členom ZDDPO-2 izvzame iz davčne osnove.
Prejeta donacija torej pri pravni osebi, ustanovljeni za nepridobitni namen, ki tako tudi deluje, ne povečuje davčne osnove in posledično obveznosti za DDPO. Navedena davčna obravnava ni odvisna od imetništva statusa “delovanja v javnem interesu”.
Na podlagi zgornjih predpisov donacije pravnim osebam zasebnega prava, ki izvajajo nepridobitne
dejavnosti, torej niso predmet obdavčitve po ZDDPO-2, ampak so zajete z določbami ZDDD, kateri določa tudi pogoje, pod katerimi je mogoče doseči oprostitev plačila davka od prejetega darila.
Davka od prejetega darila je oproščeno darilo, ki ga prejme pravna oseba zasebnega prava (to so društva, fundacije, skladi, ustanove, zasebni zavodi in gospodarska interesna združenja), ustanovljena na podlagi zakona za opravljanje verske, človekoljubne, dobrodelne, zdravstvene, socialno-varstvene, izobraževalne, raziskovalne ali kulturne dejavnosti ali za opravljanje dejavnosti zaščite in reševanja, vendar le, če gre za darilo, ki je namenjena opravljanju take dejavnosti pravne osebe zasebnega prava.
Napoved za odmero davka od prejetega darila mora obdarjenec oddati ne glede na to, ali bo darilo oproščeno plačila davka, pod pogojem, da gre za darilo prejeto od istega darovalca v vrednosti nad 5.000 evrov. Če je obdarjenec v obdobju dvanajstih mesecev od istega darovalca prejel več daril, se za ugotavljanje davčne osnove vrednosti prejetih daril seštevajo.
2.11. Delodajalec bi delavcem izplačal solidarnostno pomoč, ali je ta pomoč 100% priznan strošek?
Odhodki iz naslova solidarnostne pomoči so v skladu s petim odstavkom 35. člena ZDDPO-2 davčno priznani.
Glede obdavčitve na strani prejemnika pomoči glej odgovor pod točko 2.3..
2.12. Poslovni subjekt A d.o.o. bi doniral sredstva poslovnemu subjektu B d.o.o.. Kaj pomeni donacija z vidika donatorja in kaj z vidika prejemnika donacije?
Donacija z vidika donatorja predstavlja odhodek, ki v skladu s 30. členom ZDDPO-2 davčno ni priznan. Tak odhodek je v obračunu davka potrebno izvzeti, kar posledično pomeni, da ne znižuje davčne osnove.
Pri prejemniku donacija predstavlja prihodek, ki v opisanem primeru v katerem prejemnik ni pravna oseba ustanovljena za nepridobitni namen, povečuje davčno osnovo za DDPO.
2.13. Kako bo uničeno blago in uničena OS vplivalo na sestavo DohDej, DDPO?
Na podlagi odpisa oziroma odprave pripoznanja v poslovnih knjigah, ki je posledica uničenja ob poplavah, bodo zavezancem nastali odhodki, ki so za davčne namene praviloma davčno priznani, to pomeni, da praviloma znižujejo davčno osnovo DDPO in DohDej.
O uničenju je potrebno oblikovati ustrezno knjigovodsko listino, katero spremljajo dokazila o uničenju in nadaljnji usodi uničenega sredstva, npr. listine o odvozu na odpad, v recikliranje itd.
2.14. Možnost znižanja akontacij.
FOD lahko znižajo znesek (predhodne) akontacije DDD na podlagi in pod pogoji iz prvega odstavka 299. člena ZDavP-2. PO lahko znižajo znesek akontacije DDPO na podlagi in pod pogoji iz devetega odstavka 376. člena ZDavP-2.
Davčni zavezanec, katerega davčna osnova za tekoče davčno obdobje se razlikuje od davčne osnove za predhodno davčno obdobje, lahko od davčnega organa zahteva spremembo višine akontacije. Davčni zavezanec vloži zahtevo najmanj 30 dni pred dospelostjo obroka akontacije in priloži davčni obračun za tekoče davčno obdobje pred vložitvijo vloge, oceno davčne osnove za tekoče leto ter podatke, ki dokazujejo spremembo ocene davčne osnove.
2.15. Kakšne so možnosti oprostitev plačila carine in DDV ob uvozu blaga namenjenega za žrtve poplav?
V povezavi z uvozom blaga, namenjenega za žrtve neravnih nesreč – poplave, bi opozorili na možnosti uveljavljanja oprostitve plačila uvoznih dajatev v okviru različnih členov Uredbe Sveta (ES) št. 1186/2009 z dne 16. novembra 2009 o sistemu oprostitev carin v Skupnosti (UL L 324, 10.12.2009; v nadaljevanju: Uredba 1186/2009).
Oprostitve, ki bi lahko prišle v poštev, so:
- oprostitev za blago, ki ga uvažajo državni organi ter dobrodelne ali človekoljubne organizacije (člen 61/1 Uredbe 1186/2009);
Največkrat bo prišla v poštev oprostitev na podlagi člena 61/1/a Uredbe 1186/2009. Člen določa, da se lahko brez uvoznih dajatev, če to ne povzroča zlorab ali večjih izkrivljanj konkurence, uvozijo osnovne potrebščine (npr. hrana, oblačila, zdravila, posteljnina), ki jih uvažajo državne organizacije ali druge dobrodelne ali človekoljubne organizacije, ki so jih priznali pristojni organi za brezplačno razdeljevanje osebam, ki potrebujejo pomoč. Oprostitev DDV je v skladu z 10. točko prvega odstavka 51. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14, 90/15, 77/18, 59/19 in 72/19) možna pod pogojem, da je blago pridobljeno brezplačno. Enaka oprostitev uvoznih dajatev in DDV velja tudi za blago, ki ga brezplačno pošlje oseba ali organizacija, registrirana izven carinskega območja Unije brez komercialnih namenov državnim ali drugim dobrodelnim ali človekoljubnim organizacijam, ki so jih priznali pristojni organi, za uporabo pri zbiranju sredstev na občasnih dobrodelnih prireditvah v korist oseb, ki potrebujejo pomoč ter za opremo in pisarniški material, ki ga brezplačno pošlje oseba ali organizacija, registrirana izven carinskega območja Unije brez komercialnih namenov dobrodelnim ali človekoljubnim organizacijam, ki so jih priznali pristojni organi, za uporabo izključno za zadovoljevanje lastnih poslovnih potreb ali za izvajanje svojih dobrodelnih ali človekoljubnih dejavnosti.
Tako je na primer pri uvozu blaga možna oprostitev plačila carine in DDV, če gre za blago, ki ga brezplačno pridobijo državni organi, dobrodelne in človekoljubne organizacije, namenjeno pa je za brezplačno razdelitev osebam, potrebnim pomoči. Oprostitev se nanaša le na organizacije, ki vodijo ustrezno knjigovodstvo in pristojnim organom omogočajo nadzor nad njihovih delovanjem in ki po potrebi nudijo zavarovanje plačila dajatev. Če ne gre za brezplačno pridobitev, je možna samo oprostitev plačila carine, ne pa tudi DDV.
2.16. Ali bo potrebno za odplavljeno osnovno sredstvo, za katerega je bila koriščena investicijska olajšava in še ni poteklo 3 leta, olajšavo vrniti?
V skladu s 6. odstavkom 55.a člena ZDDPO-2 velja da, če zavezanec proda oziroma odtuji opremo oziroma neopredmeteno sredstvo, za katero je izkoristil davčno olajšavo po tem členu, prej kot v treh letih po letu vlaganja oziroma pred dokončnim amortiziranjem v skladu s tem zakonom, če je to krajše od treh let, mora za znesek izkoriščene davčne olajšave povečati davčno osnovo, in sicer v letu prodaje oziroma odtujitve opreme oziroma neopredmetenega sredstva. V skladu z uvodom v Slovenske računovodske standarde pomeni odtujitev sredstva vsako odpravo pripoznanja sredstva, ki je posledica prenehanja obvladovanja sredstva oziroma prenehanja pričakovanja iz njega izvirajočih gospodarskih koristi.
Iz navedenega izhaja, da žal ne obstaja pravna podlaga, da bi v naravni nesreči izgubljeno sredstvo, za katerega je bila že izkoriščena davčna olajšava za investiranje, lahko izvzeli iz učinkovanja določbe 6. odstavka 55.a člena.
V skladu z 20. členom ZIUOPZP zavezancu po ZDDPO-2 ter zavezancu po ZDoh-2 ne glede na šesti odstavek 55.a člena ZDDPO-2 oziroma šesti odstavek 66.a člena ZDoh-2 ni treba povečati davčne osnove, če je do odtujitve opreme prišlo na podlagi uničenja zaradi poplav in plazov.
Za sredstvo, za katero je bila koriščena olajšava za investiranje in je bilo uničeno zaradi posledic poplav in plazov, torej ni treba povečati davčne osnove v davčnem obračunu, tudi če je do odtujitve prišlo pred potekom 3 let.
2.17. Ali javni zavod lahko nameni del prihodkov iz naslova vstopnin kot donacijo fizičnim oz. pravnim osebam, ki so utrpele škodo v poplavah.
Z vidika davčne zakonodaje javni zavod lahko nameni del prihodkov za donacijo fizičnim osebam, prizadetim v poplavah. Donacija v skladu s 30. členom ZDDPO-2 predstavlja odhodke, ki niso davčno priznani, to pomeni, da ne smejo zniževati davčne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb.
Glede obdavčitve fizičnih oseb glej odgovor pod točko 2.2..
2.18. Podjetje želi z namenom odprave posledic poplav donirati sredstva društvu, ki se ukvarja s humanitarno dejavnostjo in gasilskemu društvu. Kako se takšna pomoč odraža v našem davčnem obračunu DDPO?
Donaciji humanitarnemu ali gasilskemu društvu sta skladno s 30. členom ZDDPO-2 davčno nepriznan odhodek. V skladu s prvim odstavkom 59. člena ZDDPO-2 pa lahko podjetje uveljavlja davčno olajšavo za obe donaciji, in sicer do zneska, ki ustreza 1% obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca, vendar največ do višine davčne osnove davčnega obdobja. Takšni pomoči (donaciji) društvu namreč izpolnjujeta vse pogoje iz prvega odstavka 59. člena ZDDPO-2, ki so potrebni za uveljavljanje davčne olajšave v navedeni višini, in sicer:
- donacija je namenjena zavezancu za DDPO (društvo)
- donacija je namenjena zavezancu, ki je ustanovljen za opravljanje humanitarne, dobrodelne dejavnosti oziroma dejavnosti v splošno korist
- donacija je namenjena zavezancu, ki je skladno s področno zakonodajo, ki ureja društva, ustanovljen za opravljanje navedenih dejavnosti kot nepridobitnih dejavnosti.
Za donacijo prostovoljnemu gasilskemu društvu, ustanovljenemu za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki deluje v javnem interesu za te namene, pa lahko podjetje na podlagi drugega odstavka 59. člena ZDDPO-2 uveljavlja tudi davčno olajšavo do zneska, ki ustreza 0,2 % obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca.
Primer:
Prihodki podjetja: 100.000 eur
Donacija humanitarnemu društvu: 800 eur
Donacija gasilskemu društvu: 800 eur
1 % prihodkov znaša 1000 eur
0,2 % prihodkov znaša 200 eur
Uveljavljanje davčne olajšave na podlagi 59. člena ZDDPO-2 je možno v višini 1200 eur, in sicer iz naslova donacije humanitarnemu društvu v višini 800 eur (po prvem odstavku 59. člena ZDDPO-2) ter iz naslova donacije gasilskemu društvu v višini 400 eur (po prvem in drugem odstavku 59. člena ZDDPO-2).
2.19. Podjetje želi donirati sredstva za obnovo lokalne infrastrukture. Ali lahko donira sredstva občini in uveljavlja davčno olajšavo za donacijo po ZDDPO-2?
Skladno z 59. členom ZDDPO-2 se lahko obravnavajo samo donacije, dane prejemnikom, ki so zavezanci po tem zakonu (rezidenti Slovenije ali rezidenti države članice EU), če so po posebnih predpisih ustanovljeni za izrecno določene namene in opravljanje navedenih dejavnosti kot nepridobitnih dejavnosti. Za olajšavo se tako ne morejo upoštevati donacije, dane drugim pravnim osebam, ki niso ustanovljene za opravljanje takšnih dejavnosti, in torej tudi ne donacije, dane državi ali samoupravnim lokalnim skupnostim.
Na podlagi določb novele Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN-F), pa lahko zavezanec po ZDDPO-2 uveljavlja dodatno zmanjšanje davčne osnove davčnega obdobja za celoten znesek plačil v denarju za namen odprave posledic poplav v avgustu 2023, plačan na za ta namen posebej oblikovan račun Republike Slovenije, vendar največ v višini 63 % davčne osnove.
Račun in ostali podatki za nakazilo so objavljeni na naslednji spletni strani: Donacije za odpravo posledic poplav lahko nakažete tudi na poseben TRR državnega proračuna | GOV.SI.
2. 20 Kako se v davčnem obračunu DDPO obravnavajo plačila sredstev za odpravo posledic poplav v avgustu 2023, ki se plačajo na posebej oblikovan račun Republike Slovenije?
Zavezanec lahko uveljavlja olajšavo za celoten znesek izplačil z omejitvijo znižanja davčne osnove največ v višini 63 % davčne osnove. Zavezanec lahko za znesek, ki presega znesek zmanjšanja davčne osnove zmanjšuje davčno osnovo v naslednjih treh davčnih obdobjih.
2.21. V podjetju se želijo sami organizirati (mimo solidarnostnega dneva, ki naj bi bil organiziran z zakonom), da bi zaposleni imeli delovno soboto in se odpovedali celotnemu dohodku. Podjetje bi zbralo ta dohodek in ga nakazalo humanitarni organizaciji, ki bi ta sredstva izplačala pomoči potrebnim. Kako je s plačilom davkov in prispevkov ter dohodnine od takšnega dohodka pri zaposlenemu in kako naj podjetje evidentira tovrstni prihodek in odhodek?
Zaposleni kot fizične osebe razpolagajo le z neto zneski plače (od bruto dohodkov v skladu z davčno zakonodajo prispevke in davke v breme delojemalca predhodno odtegne že delodajalec kot plačnik davka), kar pomeni, da se lahko odpovedo le znesku svoje neto plače.
Skupni znesek neto plač, ki bi ga delodajalec doniral predstavlja davčno nepriznane odhodke v skladu s 30. členom ZDDPO-2. Če bi ga doniral pravni osebi, ustanovljeni za nepridobitni namen, bi lahko uveljavljal olajšavo za donacije po 59. členu ZDDPO-2. Če bi ta znesek doniral državi, bi lahko uveljavljal olajšavo iz 53. člena ZOPNN-F.
2.22. Ali je z davčnega vidika dopustno pomagati otrokom, ki so jih prizadele poplave na finančen ali kak drug način (šolske potrebščine, računalniki,....) s sredstvi iz šolskega sklada in če ja, ali bi bil tak način pomoči obdavčen z vidika dohodnine?
Menimo, da je vsekakor dopustno pomagati otrokom, ki so jih prizadele poplave, s sredstvi iz šolskega sklada. V skladu s 4. točko 25. člena ZDoh-2 se dohodnine ne plača od izplačil predšolskim otrokom, učencem, dijakom oziroma študentom iz šolskega sklada, ki je ustanovljen v skladu z zakonom, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja.
2. 23. Podjetje bo organiziralo dobrodelni koncert. Izkupiček od prodanih kart, ki se bodo prodajale na različne načine in morebitne donacije bo podjetje nakazalo humanitarnemu društvu. To humanitarno društvo bo nakazalo sredstva fizičnim osebam. Ali je takšen posel dopusten ob predpostavki, da podjetje na prehodnih postavkah vodi prejeta sredstva iz naslova koncerta, ali drži, da takšna sredstva predstavljajo prihodke podjetja, ki organizira koncert?
Podjetje, ki je organiziralo koncert in prodajalo vstopnice, predvidevamo da v svojem imenu in za svoj račun, mora prihodke od prodanih vstopnic vključiti med prihodke podjetja. Podjetje je imelo z organizacijo koncerta tudi določene stroške (najem dvorane, tisk vstopnic, oglaševanje ipd.), ki jih izkazujejo med odhodki podjetja. Ko podjetje tako zbrana sredstva (lahko tudi del sredstev ali celo več sredstev) nakaže dobrodelni organizaciji kot donacijo, donacija pomeni davčni nepriznan odhodek, ob izpolnjevanju pogojev iz 59. člena ZDDPO-2 pa podjetje lahko koristi davčno olajšavo za donacijo. Tako tudi v primeru, da podjetje zbrana sredstva iz naslova koncerta vodi na posebnih postavkah, ta denarna sredstva predstavljajo prihodke podjetja.
3. DAVČNO POTRJEVANJE RAČUNOV
3.1. Davčni zavezanci zaradi nedelovanja povezav ne morejo potrjevati davčnih računov. Ker gre za izredne razmere zavezance zanima, ali lahko potrdijo šele ko bo povezava vzpostavljena, oziroma ali je tu obvezna uporaba VKR?
Da. Če zavezanec iz opravičljivih razlogov ne more vzpostaviti elektronske povezave v roku dveh delovnih dni, pošlje podatke o računih, ki jih je izdal v času prekinitve elektronske povezave, naslednji delovni dan po prenehanju razlogov za zamudo.
V primeru prekinitve elektronske povezave za izmenjavo podatkov s FURS izda zavezanec račun brez enkratne identifikacijske oznake računa (EOR). Zavezanec mora vzpostaviti elektronsko povezavo in davčnemu organu poslati podatke o izdanih računih, ki jih je v času prekinitve elektronske povezave izdal brez enkratne identifikacijske oznake (EOR). Rok dveh dni začne teči naslednji delovni dan po delovnem dnevu, v katerem je prišlo do prekinitve elektronske povezave. Če zavezanec iz opravičljivih razlogov ne more vzpostaviti elektronske povezave v roku dveh delovnih dni, pošlje podatke o računih, ki jih je izdal v času prekinitve elektronske povezave, naslednji delovni dan po prenehanju razlogov za zamudo. Za opravičljive razloge se štejejo tudi razlogi povezani s poplavo, kot so npr. okvara pri ponudniku storitve dostopa do interneta, okvare na komunikacijskem omrežju zaradi poplave, udara strele, požara, žleda in podobno
Aktualni odgovori povezani z zastavljenim vprašanjem so navedeni pod vprašanji 66, 69 in 70 Podrobnejšega opisa na povezavi Davcne_blagajne_in_davcno_potrjevanje_racunov.docx (live.com), in sicer v poglavjih:
- 9.4 Postopek potrjevanja računov v primeru nedelovanja elektronske naprave oziroma prekinitve elektronske povezave
- 9.5 Postopek izdaje računov, če zavezanec nima interneta oziroma GPRS in zato ni možna vzpostavitev elektronske povezave.
3.2. Zavezanki je poplavilo frizerski salon in nekaj časa ne bo mogla opravljati dejavnosti. Zanima jo, ali mora glede na določbo 8. člena ZDavPR FURS-u sporočiti, da ne bo mogla v tem prostoru začasno potrjevati davčne račune?
V primeru, da gre le za začasno prekinitev opravljanja dejavnosti v določenem poslovnem prostoru, v sistemu davčnih blagajn še ni potrebno sporočiti podatkov o zaprtju poslovnega prostora. V primeru prenehanja uporabe poslovnega prostora pa mora v skladu s šestim odstavkom 8. člena ZDavPR zavezanec davčnemu organu sporočiti podatke o zaprtju poslovnega prostora.
Vprašanje 318: Kaj moram storiti, če sem zaprl poslovni prostor v katerem sem izdajal račune? (18. 4. 2019) Odgovor: V skladu s šestim odstavkom 8. člena ZDavPR mora zavezanec davčnemu organu sporočiti podatke o vseh spremembah podatkov za posamezni poslovni prostor. V primeru prenehanja uporabe poslovnega prostora mora zavezanec davčnemu organu sporočiti podatke o zaprtju poslovnega prostora. Podatki o zaprtju poslovnega prostora se posredujejo elektronsko, v okviru sporočila s podatki o poslovnem prostoru. V sporočilo s podatki o poslovnem prostoru se poleg ostalih obveznih podatkov o poslovnem prostoru v polje »Zaprtje poslovnega prostora« (P_7.0) vpiše vrednost »Z«, v polje »Datum začetka veljavnosti podatkov« (P_6.0) se vpiše datum zaprtja poslovnega prostora.
V primeru težav pri elektronskem posredovanju podatkov o zaprtju poslovnega prostora se obrnite na vašega proizvajalca oziroma vzdrževalca programske opreme za davčno potrjevanje računov. Zavezanec mora v primeru zaprtja poslovnega prostora dopolniti tudi interni akt o popisu poslovnih prostorov, dodelitvi oznak poslovnim prostorov in pravilih za dodeljevanje zaporednih številk, ki je predpisan v osmem odstavku 6. člena ZDavPR.
4. DAVEK NA DODANO VREDNOST (DDV)
4.1. Davčni zavezanec ima v poplavi uničeno vso dokumentacijo, računalnike, zaloge blaga… Zanima ga, kako je z oddajo obračuna DDV za 7/2023, ker nima podatkov.
V povezavi z izrednimi razmerami, s katerimi se soočamo zaradi poplav, ni predvidena prestavitev roka za predložitev obračuna DDV-O. Davčni zavezanec, kateremu ne uspe predložiti obračuna DDV-O v zakonsko določenem roku, ima na voljo dva instituta, in sicer:
- predložitev obračuna DDV-O na podlagi samoprijave v skladu z 88.c členom ZDDV-1 ali
- predložitev davčnega obračuna po izteku predpisanega roka v skladu z 52. členom ZDavP-2.
V obeh primerih se davčni zavezanec izogne kazenskim sankcijam.
V zvezi s predložitvijo obračuna DDV na podlagi 52. člena ZDavP-2 pojasnjujemo še, da mora davčni zavezanec obračun na podlagi 52. člena ZDavP-2 predložiti najpozneje v treh mesecih od dneva, ko se je iztekel rok za predložitev davčnega obračuna.
Če davčni zavezanec s podatki ne razpolaga oziroma so le ti nepopolni, lahko predloži obračun s prilogo z navedbo, da podatki niso popolni, in da bodo v primeru naknadne pridobitve podatkov popravki vključeni v tekoči obračun. Na podlagi 88.b člena ZDDV-1 lahko davčni zavezanec najpozneje do začetka davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma do vročitve odmerne odločbe oziroma do začetka postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka, vključi popravke napak iz preteklih davčnih obdobij v tekoči obračun DDV.
4.2. Ravnanje v primeru poplavljene dokumentacije in arhiva
Vse davčne zavezance, ki so bili v poplavah prizadeti opozarjamo, da so za dokazne dokumente glede poplavljene dokumentacije primerni in verodostojni glede nastale škode tisti dokumenti, ki jih sestavi nepristranska tretja oseba ali komisija za popis škode. Naredi se popis, katere dokumente in podatke je poplava prizadela. Ugotovi se, katere dokumente ste izgubili in kateri so nepogrešljivi za dokazovanje vaše finančne situacije in davčnih obveznosti. To bo pomagalo oceniti, kaj je bilo izgubljeno in kaj je mogoče rešiti. Iz dokaznega dokumenta mora biti razvidno, da je bila dokumentacija poplavljena. Če je mogoče, je potrebno priskrbeti potrdila ali dokumentacijo o uničenju, kot so fotografije poplavljenih prostorov, poročila o nesreči itd. To lahko pomaga pri utemeljitvi izgube dokumentacije.
Četudi davčni zavezanec dokaže, da je bila njegova dokumentacija povsem uničena, mora storiti vse, da podatke iz uničene dokumentacije obnovi. To pomeni, da pridobi kopije dokumentacije od svojih dobaviteljev, kupcev, ipd. Čeprav so fizični dokumenti uničeni, morda še vedno obstajajo digitalni zapisi, e-poštna komunikacija ali druge sledi, ki lahko služijo kot dokazi za vaše finančne transakcije. Poskusite zbrati vse razpoložljive dokaze, ki lahko podprejo vašo situacijo.
Dokumentacijo, ki je nastala v komunikaciji z davčnim organom po eDavkih, je na eDavkih zavezancu dostopna.
Zavezanci, ki davčno potrjujejo račune, podatke o davčno potrjenih računih pridobijo tudi preko za to namenjenega spletnega servisa preko portala eDavkov. V zaprti portal eDavki zavezanec vstopi preko gumba "Elektronska oddaja" kot registriran uporabnik in izbere Vpogledi ter klikne na povezavo DPR-PakR - Pridobitev podatkov o davčno potrjenih računih, kot je bolj podrobno pojasnjeno tudi na povezavi Pridobitev podatkov o davčno potrjenih računih .
Ob samem uničenju dokumentacije sicer ni zakonske obveznosti za obveščanje FURS ob samem dogodku, vseeno pa predlagamo, da zavezanec o dogodku obvesti pristojni finančni urad, s posredovanjem obvestila po eDavkih.
Zavezancem vsekakor vedno priporočamo hrambo dokumentacije, ki je v fizični obliki tudi v ustrezni elektronski obliki. Glede dokumentacije, ki je izvirno v fizični obliki ali v elektronski se priporoča tudi zajem v digitalno obliko. Zaradi zavarovanja gradiva v digitalni obliki pred izgubo ali poškodovanjem je nujna tudi izdelava varnostnih kopij tega gradiva. Zavezanci za davek, ki elektronsko obdelujejo podatke, morajo le te hraniti na način, kot to določa 38. člen Zakona o davčnem postopku, ki med drugim tudi določa, da je treba zagotoviti ustrezno stopnjo zaščite, varovanja zaupnosti in celovitosti teh podatkov. Na ustrezno hrambo dokumentacije napotujejo tudi Slovenski računovodski standardi v pravilih skrbnega računovodenja in Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA) (pisrs.si).
4.3. Donacija blaga
Z DDV je obdavčena brezplačna odtujitev blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, če je bil od tega blaga oziroma dela blaga vstopni DDV v celoti ali deloma odbit. To pomeni, da mora davčni zavezanec od brezplačne dobave blaga, od katerega je bila izkoriščena pravica do celotnega ali delnega odbitka DDV, obračunati DDV na internem dokumentu. Davčna osnova je nabavna cena blaga (oziroma lastne cene blaga), določene v trenutku uporabe (v trenutku brezplačnega prenosa). ). Pri tem mora biti davčna obremenitev z vidika načela nevtralnosti enaka kot če bi davčni zavezanec v istem času isto blago prodal drugi osebi. Tako se zagotovi, da davčni zavezanec, ki izvzame blago iz svojega podjetja za druge namene kot za namene svoje dejavnosti plača DDV v enaki višini, kot če bi takšno blago v istem času nabavil od drugega davčnega zavezanca. Nabavna cena se določi glede na vrednost navedeno na računu, ki ga je davčni zavezanec prejel za zadevno blago (v primeru rabljenega blaga je nabavna cena tega blaga v trenutku brezplačnega dajanja, torej cena, ki bi jo bilo mogoče doseči na trgu v danem trenutku), lastna cena pa se določi v skladu z računovodskimi standardi oziroma v skladu s predpisi o vodenju poslovnih knjig zasebnikov. Davčnemu zavezancu ni treba obračunati DDV od daril, ki se dajejo občasno in se ne dajo istim osebam, če vrednost posameznega darila ne preseže 20 EUR.
V zvezi z donacijo hrane, je treba upoštevati, da je lastna cena oziroma nabavna cena blaga enaka 0, če skupna vrednost donirane hrane davčnega zavezanca, ki donira hrano, v tekočem letu ne presega 2 % prihodkov, ugotovljenih po računovodskih predpisih za zadnje poslovno leto, zaključeno pred tekočim letom. Lastna cena se določa v skladu z računovodskimi standardi oziroma v skladu s predpisi o vodenju poslovnih knjig zasebnikov. Več informacij o tem 38. člen Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost. Več glede donacije hrane glej odgovor 4.13.
4.4. Donacija denarnih sredstev
Od doniranih sredstev, kjer prejemnik v zameno za ta sredstva ne dobi dobave blaga oziroma storitve, prejeta sredstva niso predmet DDV.
4.5. Davčna obravnava uničenega blaga
Uničenje blaga, nastalo zaradi višje sile, ni predmet DDV.
Definicija »višje sile« v davčni zakonodaji ni opredeljena, zato jo je treba razlagati v okviru pravnega standarda višje sile, kot je določen v 153. členu Obligacijskega zakonika, po katerem je imetnik prost odgovornosti, če dokaže, da izvira škoda iz kakšnega vzroka, ki je bil izven stvari in njegovega učinka ni ga bilo pričakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti. Navedeno pomeni, da mora biti vzrok, ki naj bi pomenil višjo silo, zunaj dejavnosti, dogodek mora biti izreden, nepričakovan in nepredvidljiv. Poplava se šteje za višjo silo, saj gre za izreden in nepričakovan dogodek.
4.6. Popravek odbitka DDV od uničene opreme
Če določeno osnovno sredstvo postane neuporabno (uničeno v poplavi) pred iztekom obdobja za popravek odbitka DDV, se s trenutkom, ko postane neuporabno (uničeno), konča tudi obdobje popravka odbitka. Prvotnega odbitka se v tem primeru ne popravlja.
4.7. Obračun in odbitek DDV od blaga, ki ga davčni zavezanec nabavi za ljudi v stiski zaradi ujm?
Davčni zavezanec, ki kupi blago za nadaljnjo donacijo, nima pravice do odbitka DDV, saj blago ni namenjeno uporabi v transakcijah, ki dajejo pravico do odbitka DDV. V tem primeru se ob doniranju tega blaga DDV ne obračuna.
4.8. Obračun DDV v primeru, kjer davčni zavezanec sam izdela blago in podari prizadetim v poplavah.
Če za izdelavo blaga uporabi surovine, za katere je izkoristil pravico do celotnega ali delnega odbitka DDV, je podaritev izdelanega blaga predmet obdavčitve z DDV (glej odgovor 4.3). Če pri nabavi surovin ni izkoristil pravice do odbitka DDV, se ob podaritvi izdelanega blaga ne obračuna DDV.
4.9. Javno komunalno podjetje bi prostovoljcem, ki pomagajo oz. bodo pomagali pri odpravi škode zaradi poplav, kupilo malico. Ali ima pravico do odbitka DDV pri nabavi hrane in pijače, ki jo brezplačno ponudi prostovoljcem?
Davčni zavezanec, ki kupi sendviče in pijačo, da jih nato brezplačno razdeli prostovoljcem, nima pravice do odbitka DDV. Več glede donacij blaga glej odgovor 4.3.
4.10. Podjetje, identificirano za namene DDV, bi organiziralo humanitarni tek s prijavnino. Zbrana sredstva bi namenilo humanitarnim organizacijam ali posameznikom, žrtvam poplav. Ali je treba obračunati DDV in izdati račun?
Organizacija izvedbe dobrodelnega humanitarnega teka, ki ga izvede davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, ne izpolnjuje pogojev za oprostitev, zato je treba od prijavnine obračunati DDV. Za prijavnino je treba izdati račun in ga davčno potrditi, če je prijavnina plačana z gotovino.
Predaja sredstev iz naslova zbranih prijavnin, kjer davčni zavezanec ne prejme nazaj nobene proti dobave, ni predmet obdavčitve z DDV.
4.11. Davčni zavezanec, ki se je letos identificiral za namene DDV kot prostovoljni davčni zavezanec, zaradi poplave pričakuje, da bo promet bistveno nižji in bi želel izstopiti iz sistema DDV. Ali mu lahko zaradi nižjega prometa preneha identifikacija za namene DDV?
Davčni zavezanec, ki se je v letošnjem letu prostovoljno identificiral za namene DDV, se zaradi nižje pričakovanega prometa ne more deregistrirati. Prenehanje identifikacije za namene DDV bi bilo možno, če bo dejansko prenehal opravljati dejavnost.
4.12. Brezplačno opravljene storitve žrtvam poplav
Storitev, ki jo davčni zavezanec v zvezi z odpravo posledic poplav opravi v okviru opravljanja svoje dejavnosti brezplačno (npr. gostinske storitve, storitve čiščenja, odstranjevanje skal, …) za poslovni namen, ni predmet DDV (od take brezplačno opravljene storitve ne obračuna DDV).
4.13. Donacija hrane
Davčni zavezanec, ki je ob nabavi hrane odbijal DDV, mora v primeru donirane hrane obračunati DDV na podlagi knjigovodske listine, ki ima enake elemente kot račun. Za donirano hrano, ki izpolnjuje pogoje za doniranje hrane po predpisih, ki urejajo kmetijstvo, je lastna cena oziroma nabavna cena blaga enaka 0, če skupna vrednost donirane hrane davčnega zavezanca, ki donira hrano, v tekočem letu ne presega 2 % prihodkov, ugotovljenih po računovodskih predpisih za zadnje poslovno leto, zaključeno pred tekočim letom. Če davčni zavezanec ni uveljavil odbitka DDV, pri donaciji hrane ne nastane obveznost obračuna DDV.
Donatorji hrane so pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s pridelavo, predelavo, distribucijo ali prodajo hrane v verigi preskrbe s hrano in v svojem poslovnem procesu hrano darujejo posrednikom pri razdeljevanju donirane hrane za humanitarne namene. Posredniki pri razdeljevanju donirane hrane so humanitarne organizacije, invalidske organizacije ter javni zavodi s področja socialnih in varstvenih storitev, ki razdeljujejo donirano hrano. Donatorji hrane in posredniki pri razdeljevanju donirane hrane so nosilci živilske dejavnosti. Več o tem v 89.a členu Zakona o kmetijstvu.
4.14. Ali se brezplačno opravljene storitve računovodstva žrtvam poplav tudi štejejo za poslovne namene in niso predmet DDV?
Če se storitve računovodstva opravijo brezplačno v okviru namena opravljanja svoje dejavnosti in ne gre za opravljanje storitve za neposlovne namene, tako opravljene storitve niso predmet DDV.
4.15. Iz tujine bo prejeta denarna donacija, s katero bi v Sloveniji kupili pralne stroje za ljudi v stiski. Ali je glede na namen možen nakup pralnih strojev brez DDV?
Ne glede na namen je dobava pralnega stroja, ki jo opravi davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, obdavčena z DDV. Da dobava ne bi bila predmet obdavčitve z DDV, bi morala biti predpisana oprostitev, ki pa je zakon za ta namen ne določa.
4.16. Donacije blaga in brezplačno opravljene storitve iz drugih držav članic in tretjih držav
Tuji davčni zavezanci, ki prizadetim v poplavah pomagajo z brezplačnimi dobavami blaga/opravljenimi storitvami, morajo sami presoditi, ali gre v posameznem primeru za brezplačno dobavo, povezano z opravljanjem njihove dejavnosti v državi članici identifikacije (sedeža dejavnosti) ali zgolj za humanitarno pomoč, ki z njihovo dejavnostjo ni povezana, in so zato od brezplačnih dobav v svoji državi dolžni obračunati DDV.
Glede uvoza blaga je pojasnjeno pri odgovoru 2.15.
4.17. Ali se uporabi 9,5-odstotna stopnja DDV za čiščenje naplavin pri poplavah, če se to zaračuna občini na poplavljenih javnih površinah ter ali se pri tem uporabi obrnjena davčna obveznost po 76.a členu ZDDV-1?
Če gre za storitve javne higiene kot so pometanje in pranje ulic, cest in parkirišč ter dezinfekcija, dezinsekcija in deratizacija, ki se uvrščajo v SKD 81.290, in se te storitve opravijo na javnih površinah, so obdavčene z nižjo, 9,5 % stopnjo DDV. Več glede uporabe pravilne stopnje za storitve javne higiene je objavljeno v točki 2.14 dokumenta, objavljenega na spletni strani FURS. Za te storitve je dolžan obračunati DDV izvajalec storitve (mehanizem obrnjene davčne obveznosti zanje ni določen).
Mehanizem obrnjene davčne obveznosti iz 76.a člena ZDDV-1 se uporabi za določene storitve v gradbenem sektorju (za storitve, ki so uvrščene pod šifro F/GRADBENIŠTVO standardne klasifikacije dejavnosti) in storitve posredovanja osebja v zvezi z opravljanjem storitev v gradbenem sektorju, če le te opravi davčni zavezanec, identificiran za namene DDV drugemu davčnemu zavezancu, identificiranemu za namene DDV v splošno ureditev Če občina naroča te storitve kot organ oblasti (ne za namene opravljanja ekonomske dejavnosti), se mehanizma obrnjene davčne obveznosti ne uporabi. V tem primeru DDV obračuna izvajalec storitve.
4.18. Ali se lahko uporabi posebna nižja 5-odstotna stopnja DDV za gasilsko opremo, nabavljeno pred 2. 9. 2023?
Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 - ZIUOPZP je začel veljati 2. 9. 2023. Od tega dne dalje se med drugim za dobave tipiziranih gasilskih vozil, posebne zaščitne in reševalne opreme ter orodij za opravljanje nalog gasilstva, običajno namenjenih za uporabo pri intervencijah, uporablja posebna nižja, 5-odstotna stopnja DDV (121. člen). Seznam tipiziranih gasilskih vozil, posebne zaščitne in reševalne opreme ter orodij za opravljanje nalog gasilstva, običajno namenjenih za uporabo pri intervencijah, ki se dobavljajo javnim gasilskim službam ali prostovoljnim gasilskim enotam v gasilskih društvih, za katerega se uporabi posebna nižja stopnja DDV, bo določil minister, pristojen za finance, v 15 dneh od uveljavitve zakona, v soglasju z ministrom, pristojnim za gasilstvo. V vmesnem času je na voljo seznam tipizirane gasilske opreme, ki je objavljen na spletni strani Gasilske zveze Slovenije https://gasilec.net/oprema-in-tehnika-2/.
Posebna nižja stopnja za gasilsko opremo velja tudi za uvoz zadevnega blaga. Za uveljavljanje posebne nižje stopnje je treba v PE 2/3 carinske deklaracije vpisati oznako 3D55 - Obračun DDV po posebni nižji stopnji za gasilsko opremo v skladu s 121. členom ZIUOPZP.
4.19. Ali je do posebne nižje stopnje DDV za gasilsko opremo upravičena tudi fizična oseba, članica prostovoljnega gasilskega društva?
ZIUOPZP določa uporabo posebne nižje stopnje DDV izključno za dobave javnim gasilskim službam ali prostovoljnim gasilskim enotam v gasilskih društvih. Fizične osebe, ki so člani prostovoljnih gasilskih društev, niso upravičene do nakupa navedene opreme po posebni nižji stopnji DDV.
4.20. Ali mora dobavitelj zahtevati od kupca izjavo, da je upravičenec iz 121. člena ZIUOPZ in navesti podatke o kupcu na računu?
Z ZIUOPZ ni predpisano, da mora dobavitelj zahtevati izjavo kupca, da je upravičen do nižje stopnje DDV. V primeru dvoma, da gre za upravičenega kupca, naj dobavitelj pridobi dokazila o njegovem statusu. Predlagamo tudi, da se v teh primerih na računu navedejo podatki o kupcu (tudi, če so izpolnjeni pogoji za izdajo poenostavljenega računa). Dodajamo pa, da je račun običajno le eden od dokumentov (npr. naročilnica, pogodba, prevozna listina, poziv k plačilu itd.), ki so povezani s transakcijo in jo dokazujejo.
4.21. Ali je bil na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 – ZIUOPZP že objavljen podzakonski akt?
Pravilnik o določitvi seznama tipiziranih gasilskih vozil, posebne zaščitne in reševalne opreme ter orodij za opravljanje nalog gasilstva, običajno namenjenih za uporabo pri intervencijah, ki se dobavljajo javnim gasilskim zavodom ali prostovoljnim gasilskim enotam v gasilskih društvih, za katere se davek na dodano vrednost obračunava in plačuje po posebni nižji stopnji 5% od davčne osnove je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 98/23. Pravilnik je začel veljati 16. 9. 2023. Več o tem je objavljeno na spletni strani FURS v poglavju 1.0 dokumentaSpremembe zakonodaje na področju DDV.
5. TROŠARINE
5.1. Ali je možno uveljavljati vračilo trošarine za uničene trošarinske izdelke v poplavah avgusta 2023?
Za trošarinske izdelke, ki so bili že sproščeni v porabo (zanje je bila že plačana trošarina) in so bili uničeni v poplavah je možno uveljavljati vračilo trošarine. Zakon o trošarinah (Uradni list RS, št. 47/2016, 58/2020, 92/2021, 192/2021 in 140/2022, v nadaljevanju: ZTro-1) v 6. in 7. točki prvega odstavka 19. člena določa, da ima pravico do vračila plačane trošarine:
• trgovec, ki je nabavil trošarinske izdelke po ceni z vključeno trošarino in jih umaknil s tržišča, ker so postali neužitni oziroma neuporabni in so bili uničeni pod nadzorom davčnega organa;
• proizvajalec trošarinskih izdelkov izven režima odloga za proizvedene trošarinske izdelke na zalogi, za katere je plačal trošarino, vendar so postali neužitni oziroma neuporabni in so bili uničeni pod nadzorom davčnega organa.
V obeh navedenih primerih je, poleg plačane trošarine in dejstva, da so trošarinski izdelki postali neužitni oziroma neuporabni, zahtevan pogoj uničenja teh izdelkov pod davčnim nadzorom. Glede na dane okoliščine (uničenje trošarinskih izdelkov v poplavah) je očitno, da uničenje pod davčnim nadzorom ni izvedljivo. Šteje se, da je pogoj, da so trošarinski izdelki uničeni pod nadzorom davčnega organa izpolnjen, če so poslovni prostori upravičenca, v katerih so se nahajali trošarinski izdelki, na poplavljenem območju oziroma gre za objekte, ki so bili poškodovani v naravni nesreči v času od 4. do 6. avgusta 2023.
Količino trošarinskih izdelkov, za katere se zahteva vračilo trošarine zaradi uničenja, in je bila trošarina zanje že plačana, se dokazuje s stanjem zalog iz poslovnih knjig.
Upravičenec lahko vloži zahtevek za vračilo trošarine kot mesečni zahtevek do zadnjega dne tekočega meseca za pretekli mesec, v katerem je nastal razlog za vračilo iz prvega odstavka 19. člena Zakona o trošarinah, ali kot letni zahtevek do 30. junija tekočega leta za preteklo leto, v katerem je nastal razlog za vračilo trošarine iz prvega odstavka tega člena. Kot razlog za vračilo trošarine se navede uničenje trošarinskih izdelkov v poplavah v času od 4. do 6. avgusta 2023.
Pri izračunu zneska za vračilo trošarine se uporabita znesek in stopnja oziroma znesek trošarine, veljaven na dan, ko je bila trošarina obračunana, oziroma na dan nabave trošarinskih izdelkov, navedenem na računu, s katerim upravičenec dokazuje, da je trošarinske izdelke nabavil s plačano trošarino. Datum nabave oziroma obračuna trošarine se določi na podlagi poslovnih knjig upravičenca oziroma, v primeru obračuna trošarine, v uradnih evidencah davčnega organa.
5.2. Kakšna je možnost oprostitve plačila trošarine v poplavah uničenih trošarinskih izdelkov (alkohol in alkoholne pijače, tobak in tobačne izdelke, energente), ki so bili skladiščeni v trošarinskem skladišču ali v obratu oproščenega uporabnika ?
Trošarinskim zavezancem (imetniki trošarinskega skladišča) ter oproščenim uporabnikom, katerim so bili uničeni trošarinski izdelki, ki so jih imeli na zalogi v času poplav, se lahko v skladu z devetim odstavkom 6. člena ZTro-1 oprosti plačilo trošarine. Če so bili trošarinski izdelki v režimu odloga popolnoma uničeni ali popolnoma ali delno nepovratno izgubljeni zaradi nepredvidljivih okoliščin, višje sile ali soglasja za uničenje, ki ga da davčni organ ali delno izgubljeni zaradi njihove narave, se ne šteje, da so bili sproščeni v porabo, in zanje ne nastane obveznost za obračun trošarine.
Izdelki se štejejo za popolnoma uničene ali popolnoma ali delno nepovratno izgubljene, kadar jih ni več mogoče uporabiti za prvotni namen.
V primeru popolnega uničenja ali popolne ali delne nepovratne izgube trošarinskih izdelkov zaradi nepredvidljivih okoliščin ali višje sile trošarinski zavezanec in oproščeni uporabnik takoj obvesti pristojni finančni urad. Obveščanje naj se izvede takoj oziroma ko je znana uničena količina trošarinskih izdelkov, in sicer po elektronski poti brez varnega elektronskega podpisa.
Obvestilu se predloži dokazilo o nastali škodi. Iz dokazila mora biti razvidno, da so bili poslovni prostori v katerih so se nahajali trošarinski izdelki na poplavnem območju in so bili uničeni zaradi poplave. Dokazilo naj vsebujejo podatek o količini uničenih trošarinskih izdelkov in zadnjem stanju zalog trošarinskih izdelkov pred poplavami.
Davčni organ izda odločbo, v kateri odloči o količini trošarinskih izdelkov, za katere ne nastane obveznost za obračun trošarine.
6. POMOČ ZA SAMOZAPOSLENE ZARADI POPLAV V AVGUSTU 2023
6.1. Kdo so upravičenci do pomoči za samozaposlene?
V skladu s prvim odstavkom 47. člena novele Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč – ZOPNN-F je do pomoči za samozaposlene upravičena oseba, ki je bila registrirana za opravljanje dejavnosti najmanj od 1. julija 2023 do uveljavitve tega zakona in dejavnosti zaradi posledic poplav v avgustu 2023 ne more opravljati ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu tudi po poplavah v avgustu 2023, in sicer:
− samozaposleni, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 15. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ,
− družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba, in je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 16. člena ZPIZ-2 in
− kmet, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2.
6.2. Ali sem upravičen do pomoči za samozaposlene, če sem dejavnost registriral 15. julija 2023?
Ne. V tem primeru je bila dejavnost registrirana po 1. juliju 2023, zato do izplačila pomoči za samozaposlene ne boste upravičeni.
6.3. Koliko znaša pomoč za samozaposlene po ZOPNN-F?
Višina pomoči je odvisna od posamezne kategorije upravičencev, in sicer znaša:
− 1200 evrov na mesec za samozaposlene;
− 760 evrov na mesec za samozaposlene v kulturi, ki so v skladu z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo registrirani v razvidu samozaposlenih v kulturi in imajo pravico do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz proračuna Republike Slovenije;
− 1020 evrov na mesec za kmete, ki so oproščeni plačila prispevkov delodajalcev za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
6.4. Kakšni so pogoji za dodelitev pomoči za samozaposlene zaradi posledic poplav v avgustu 2023?
Do pomoči so sicer upravičeni tisti samozaposleni, ki:
- jim bodo prihodki v letu 2023 zaradi posledic poplav iz avgusta 2023 glede na leto 2022 upadli za najmanj 25 odstotkov;
- na dan oddaje izjave ne bodo imeli neporavnanih zapadlih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, pobira davčni organ v višini 50 evrov ali več;
- ima predložene vse obračune davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih pet let do dne oddaje vloge.
Če bo na podlagi dejanskih podatkov za leto 2023 ugotovljeno, da pogoj upada prihodkov ni bil izpolnjen, bo celotno prejeto pomoč potrebno vrniti.
6.5. Ali se bo pomoč za samozaposlene obdavčen pri dohodnini za leto 2023?
Ne. Skladno s šestim odstavkom 47. člena je pomoč za samozaposlene oproščena plačila vseh davkov in prispevkov. To pomeni, da pomoč za samozaposlene ne bo obdavčena z dohodnino za leto 2023 (v davčnem obračunu se bo znesek pomoči za samozaposlene izvzel v zap. št. 2.8).
6.6. Ali sem upravičen do pomoči za samozaposlene če opravljam t.i. »popoldanski s.p.«?
Ne, ker niste zavarovani kot samozaposlena oseba v skladu s 15. členom ZPIZ-2.
6.7. Kaj moram storiti, da pridem do pomoči za samozaposlene?
Za izplačilo mora upravičenec prek eDavkov (preko spleta ali mobilnega telefona) najpozneje do 31. januarja 2024 predložiti izjavo, s katero izjavlja, da zaradi poplav v avgustu 2023 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu.
Vloga, ki jo bo samozaposlenim potrebno predložiti za pomoč, bo upravičencem na voljo na eDavkih predvidoma 25. septembra.
Na naslednjih povezavah najdete preprosta navodila, kako si namestite eDavke na računalnikualinatelefonuin se prijavite veVročanje, da boste tudi dokumente dobili le po elektronski poti in ne več po navadni pošti.
Če imate pri tem težave se obrnite na naš klicni center za pomoč uporabnikom na telefonski številki 05 297 6800 ali elektronski pošti sd.fu@gov.si.
6.8. Kdaj bom prejel nakazilo pomoči za samozaposlene?
Izjava mora biti preko eDavkov (splet ali mobilni telefon) vložena do 31.1.2024
6.9. Na kakšen način oddam vlogo za izplačilo pomoči za samozaposlene?
Vlogo za izplačilo bo potrebno oddati za vsak mesec posebej. Če bo zavezanec želel izplačilo za vseh pet mesecev, bo moral oddati 5 izjav, eno za vsak mesec, za katerega želi izplačilo pomoči za samozaposlene (avgust, september, oktober, november in december). Vloga se lahko vloži za pretekli mesec oziroma za že pretekle mesece.
6.10. Kakšni so kriteriji za dodelitev pomoči za samozaposlene?
Za izplačilo mora upravičenec preko informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije predložiti izjavo (obrazec Nf-NarNesrece), s katero izjavlja, da zaradi posledic poplav v avgustu 2023 ne more opravljati ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu tudi po poplavah v avgustu 2023.
Upravičenec izjavo poda na podlagi lastne ocene poslovanja, upoštevaje 50. člen ZOPNN-F.
6.11. Ali lahko popravim oddano izjavo, če ugotovim, da pogojev za prejem pomoči za samozaposlene ne izpolnjujem?
Vlogo za izplačilo pomoči za samozaposlene se lahko do izvedbe izplačila, tudi stornira. Storno vloge se vloži preko eDavkov.
6.12. Kateri prihodki se štejejo za primerjavo med obdobji po ZOPNN-F?
Skladno s tretjim odstavkom 50. člena ZOPNN-F so za upravičenca, ki ugotavlja prihodke po pravilih o računovodenju, prihodki iz drugega odstavka 91. člena ZZUOOP čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.
6.13. Kaj storim, če sem spregledal, da sem na dan oddaje vloge imel neporavnane, zapadle davčne obveznosti?
V kolikor boste imeli na dan oddaje vloge neporavnane, zapadle davčne obveznosti, vam pomoč skladno s petim odstavkom 47. člena ZOPNN-F, na podlagi te vloge ne bo izplačana. V tem primeru boste na eDavke prejeli obvestilo, da na dan oddaje vloge izkazujete dolg in da zaradi navedenega niste upravičeni do izplačila.
V takšnem primeru poravnajte dolg in vložite novo vlogo za izplačilo. Dolg se bo v tem primeru preverjal na dan oddaje nove vloge in v kolikor boste na ta dan ne boste več izkazovali dolga, vam bo izplačilo tudi izvedeno.
Ne glede na navedeno, pa opozarjamo, da je skrajni rok za vložitev vloge za izplačilo pomoči za samozaposlene 31. 1. 2024. Po tem datumu vloge za izplačilo pomoči več ne bo mogoče vložiti, tudi v primeru, ko je bila prva vloga vložena v roku, vendar je bila zavrnjena zaradi izkazovanja dolga na dan oddaje vloge.
6.14. Izračun upada prihodkov v primeru popoldanskih s.p.
Oseba je dne 1.1.2022 registrirala dejavnost kot popoldanski s.p., pri čemer pa je od 12.09.2022 tudi zavarovana na podlagi dejavnosti (samozaposlena). Dejansko je dejavnost začela opravljati novembra 2022, ker prej zaradi določenih razlogov ni razpolagala s prostorom za opravljanje dejavnosti (občinski razpis). Kako se v takšnem primeru ugotavlja upad prihodkov?
50. člen novele ZOPNN-F med drugim določa, da če upravičenec ni posloval v celotnem letu 2022 oziroma 2023, je do pomoči upravičen tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki leta 2023 zaradi posledic poplav v avgustu 2023 znižali za več kot 25 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2022.
V konkretnem primeru je treba izračunati povprečne mesečne prihodke leta 2022, pri čemer se upoštevajo le prihodki ustvarjeni v času poslovanja kot samozaposlena oseba (obdobje od 12. 9. 2022 do 31. 12. 2022) in število dni poslovanja v tem obdobju. Povprečne mesečne prihodke leta 2022 se primerja s povprečnimi mesečnimi prihodki leta 2023 in izračuna odstotek upada prihodkov, ki mora presegati 25 %.
Okoliščina dejanskega začetka upravljanja dejavnosti na način izračuna upada prihodkov ne vpliva, v primeru prehoda iz popoldanskega na redni s.p. se šteje, da oseba kot samozaposlena oseba posluje od dneva, ko je zavarovana kot samozaposlena oseba.
7. SOLIDARNOSTNA DELOVNA SOBOTA IN PRISPEVEK
Z novelo Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 - ZIUOPZP-A (Ur. list RS, št. 117/23), ki začne veljati 21. 11. 2023, se spreminja 101. člen in črta 102. člen ZIUOPZP.
S spremembo 101. člena ZIUOPZP iz naslova opravljanja solidarnostne delovne sobote sredstva za omilitev škode, nastale zaradi poplav in plazov avgusta 2023, v Sklad za obnovo Slovenije prispevajo delavci, ne pa tudi delodajalci. S spremembami se določa, da se od plače delavca za opravljeno delo v okviru solidarnostne delovne sobote ne plača dohodnine in obveznih prispevkov za socialno varnost (v Sklad za obnovo Slovenije se odvede bruto plača).
Če je bila solidarnostna delovna sobota opravljena do uveljavitve novele ZIUOPZP-A, se obračunan in plačan prispevek delavca oziroma delodajalca za Sklad za obnovo Slovenije lahko vrne, in sicer na podlagi zahtevka delavca oziroma delodajalca, ki se vloži pri FURS.
S črtanjem 102. člena ZIUOPZP se ukinja obvezni solidarnostni prispevek za fizične in pravne osebe za financiranje škode in obnove po poplavah in plazovih za leti 2023 in 2024.
7.1. Kdaj lahko delodajalec organizira solidarnostno delovno soboto?
V skladu s 101. členom Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (Uradni list RS, št. 95/23, 117/23) - ZIUOPZP lahko delodajalec po posvetovanju s sindikatom oz. svetom delavcev ali delavskim zaupnikom, če tega ni, pa z delavci, za zagotovitev dela sredstev za omilitev škode, nastale zaradi poplav in plazov, določi največ eno soboto v letu 2023 in eno soboto v letu 2024 kot solidarnostno delovno soboto. Kot solidarnostna delovna sobota se lahko šteje tudi kak drug dan, če je delovni proces pri delodajalcu oblikovan tako, da redno delo poteka tudi v soboto.
Solidarnostna delovna sobota pri delodajalcu torej ni obvezna. Pri organiziranju dela na solidarnostno delovno soboto je potrebno soglasje na obeh straneh in se, le če bo to prisotno, lahko delo opravlja z namenom prispevati sredstva iz opravljenega dela v sklad. V 101. členu ZIUOPZP je določeno, da v primeru, če bo delavec pisno soglašal z opravljanjem dela in bo opravljal delo na solidarnostno delovno soboto, bo delavcu pripadala plača za opravljeno delo, delavec pa se bo s tem pisnim soglasjem odpovedal znesku dela plače za tisti dan in ga bo delodajalec nakazal v Sklad za obnovo Slovenije. Enak znesek pa bo v ta sklad prispeval tudi delodajalec.
Navedena sredstva prispevajo delavci, ki so v delovnem razmerju pri pravnih in fizičnih osebah v Republiki Sloveniji, ter delodajalci, ki bodo organizirali delovni proces na določeno solidarnostno delovno soboto.
7.2. Kako se izračuna prispevek v Sklad za obnovo Slovenije iz naslova organizirane solidarnostne delovne sobote?
Prispevek delavca za Sklad za obnovo Slovenije je znesek plače delavca za opravljeno delo v okviru solidarnostne delovne sobote. V skladu z novelo ZIUOPZP-A, ki velja od 21. 11. 2023, se od plače delavca za opravljeno delo v okviru solidarnostne delovne sobote ne plača dohodnine in obveznih prispevkov za socialno varnost. V Sklad za obnovo Slovenije se tako odvede bruto plača delavca.
7.3. Kako je s stroški prevoza in malice za dan dela na solidarnostno delovno soboto – ali gre tudi to v Sklad za obnovo Slovenije?
Kot je določeno v petem odstavku 101. člena ZIUOPZP, se prispevek delavca določi na podlagi plače delavca za opravljeno delo v okviru solidarnostne delovne sobote. V skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, se povračila stroškov v zvezi z delom ne štejejo za plačo.
7.4. Obračun prispevka za Sklad za obnovo Slovenije
Delodajalec sam izračuna prispevek delavca in delodajalca za Sklad za obnovo Slovenije v Obračunu prispevka za Sklad za obnovo Slovenije, ki se šteje za obračun davka.
Obračun prispevka za Sklad za obnovo Slovenije delodajalec predloži FURS na obrazcu, preko portala eDavki. Obračun prispevkov za Sklad za obnovo Slovenije za posamezno solidarnostno delovno soboto vsebuje podatke o:
- delodajalcu
- posameznemu delavcu
- prispevku posameznega delavca
- skupnem prispevku delavcev
Obračun prispevkov za Sklad za obnovo Slovenije bo je na voljo za oddajo preko portala eDavki v od začetka oktobra 2023. Z uveljavitvijo novele ZIUOPZP-A bo obrazec za obračun prispevkov za Sklad za obnovo Slovenije spremenjen tako, da se ne bo več vpisovalo zneska prispevka delodajalca.
Podrobnejše informacije o vsebini in obliki novega obrazca bodo so delodajalcem na voljo na portalu eDavki.
7.5. Rok za predložitev Obračuna prispevka za Sklad za obnovo Slovenije davčnemu organu in rok za plačilo obračunanega prispevka
Delodajalec mora obračun predložiti FURS v mesecu po mesecu, v katerem je organiziral solidarnostno delovno soboto, obračunani prispevek pa mora plačati v desetih dneh po predložitvi obračuna.
Prispevek se plača na vplačilni račun SI56011008881000030, referenca 19DŠ-27006.
7.6. Kako se del plače za solidarnostno delovno soboto prikazuje pri poročanju o izplačani mesečni plači na REK-O obrazcu?
Kot je določeno z novelo ZUIOPZP-A se od plače delavca za opravljeno delo v okviru solidarnostne delovne sobote ne plača dohodnine in obveznih prispevkov za socialno varnost, zato se o tej plači ne poroča na REK obrazcu.
7.7. Ali se prispevek delavca in prispevek delodajalca po Obračunu prispevka za Sklad za obnovo Slovenije upoštevata pri odmeri obveznega solidarnostnega prispevka po 102. členu ZIUOPZP?
Z 11. členom novele ZUIOPZP-A se 102. člen ZIUOPZP črta, kar pomeni da se ukinja ukrep plačila obveznega solidarnostnega prispevka za pravne in fizične osebe.
7.8. Kaj če je prispevek za Sklad za obnovo Slovenije višji od letnega obveznega solidarnostnega prispevka delavca/ delodajalca? Ali v tem primeru presežek dobi/ obdrži delavec/ delodajalec?
Z 11. členom novele ZUIOPZP-A se 102. člen ZIUOPZP črta, s čimer se ukinja ukrep plačila obveznega solidarnostnega prispevka.
7. 9. Ali pravilno razumemo, da s.p., ki je samozaposlen in nima drugih zaposlenih ne more organizirati delovne sobote in na podlagi tega odvesti prispevka?
Drži. Samostojni podjetnik v zvezi s svojim delom ne more oddelati solidarnostne sobote. Solidarnostno soboto lahko oddelajo delavci, ki so zaposleni pri samostojnem podjetniku. V slednjem primeru se obvezni solidarnostni prispevek za posamezno leto zmanjša za obračunan prispevek delodajalca za Sklad za obnovo Slovenije zaradi solidarnostne delovne sobote, vendar največ do višine obveznega solidarnostnega prispevka. Navedeno se ugotavlja v postopku odmere dohodnine (dejanski) ali v odločbi o odmeri solidarnostnega prispevka (normiranci).
7.10. Kako je s prispevki delavcev/delodajalcev, ki so bili vplačani v Sklad za obnovo Slovenije pred uveljavitvijo novele ZUIOPZP-A?
Zaradi spremembe načina plačevanja prispevka iz naslova opravljene solidarnostne delovne sobote, se z 22. členom ZIUOPZP-A določa prehodna ureditev ukrepa solidarnostne sobote in solidarnostnega prispevka.
Če je bila solidarnostna delovna sobota opravljena do uveljavitve tega zakona, se obračunan in plačan prispevek delavca oziroma delodajalca za Sklad za obnovo Slovenije na podlagi zahtevka delavca oziroma delodajalca, ki se vloži pri FURS, vrne, če je zahtevek vložen najpozneje do 31. decembra 2023.
Posamezni delavec, kot tudi delodajalec pa se lahko odloči, da vračila vplačanih sredstev ne bo zahteval. V tem primeru (če zahtevek ne bo vložen do 31. decembra 2023), se za prispevke za Sklad za obnovo Slovenije na podlagi solidarnostne delovne sobote, opravljene do uveljavitve ZIUOPZP-A, uporablja predhodno veljavna ureditev (101. člen ZIUOPZP, Uradni list RS, št. 95/23).
8. DAVEK NA MOTORNA VOZILA
8.1. Ali mora davčni zavezanec, ki je uveljavil oprostitev DMV iz naslova velike družine za vozilo, ki je bilo sedaj poplavljeno in ni več uporabno vrniti sorazmerni del davka in ali lahko odda novo vlogo za oprostitev DMV za velike družine za nov avto?
ZDMV-1 za primere, ko je vozilo zaradi naravne nesreče neuporabno oziroma uničeno, ne določa možnosti prodaje oziroma odtujitve vozila brez plačila davka (to je predvideno le za vozila, poškodovana v prometni nesreči za več kot 70 % tržne vrednosti). To pomeni, da je treba pred prodajo poplavljenega (uničenega) vozila, za katerega še ni potekel 3-letni rok omejitve odtujitve brez plačila davka, plačati sorazmerni del DMV za uničeno vozilo, da se na novo vzpostavi pravica do oprostitve DMV.
8.2. Ali mora davčni zavezanec za pridobljena vozila, za katere DMV še ni bil plačan in so bila poplavljena, plačati DMV, glede na to, da jih bo predal v razgradnjo?
Skladno z določbo prvega odstavka 6. člena ZDMV-1 nastane obveznost za obračuna DMV, ko je opravljen promet motornih vozil. Obveznost obračuna DMV nastane ob pridobitvi vozil v RS, če gre za vozila, ki se uvrščajo v KN 8703 ali 8711, za katere se za uporabo v cestnem prometu zahteva registracija. Samo dejstvo, da se vozila ne bodo uporabljala v cestnem prometu (poplavljena vozila), torej ne vpliva na obdavčitev vozila z DMV (obveznost nastane z opravljenim prometom v RS ali prvo registracijo v RS – drugi odstavek 4. člena ZDMV-1). Na podlagi dokazila, da je bilo vozilo predano v razgradnjo, se lahko postopek odmere DMV ustavi.
Za ustrezno dokazilo se šteje potrdilo o uničenju, ki ga predpisuje 10. člen Uredbe o izrabljenih vozilih, s katerim se potrjuje prevzem izrabljenega vozila in jamči, da je zanj zagotovljena obdelava v skladu z zahtevami iz te uredbe. Izdajalec potrdila je organizacija, ki je pristojna za razgradnjo ali prevzem vozila za razgradnjo in je navedena v Evidenci načrtov ravnanja z izrabljenimi vozili ali evidenci samostojnih obratov za razstavljanje izrabljenih vozil in pripadajočih zbiralnih mest, ki delujejo izven tega skupnega načrta. Obe evidenci sta objavljeni na spletnih straneh Ministrstva za okolje glede ravnanja z odpadki
Povezava na dokument >> FURS: Pogosta vprašanja in odgovori v zvezi z davčnimi vsebinami v povezavi s poplavami (dopolnjeno)
****
Vir: FURS, preverjeno 23. 11. 2023 ob 08.07 uri
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
Pogovor z LEXI
