Parlamentarna preiskava po vsebini ni ne enaka ne primerljiva z nadzornimi postopki v smislu 5.a člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), ki določa izjeme v zvezi s postopki in varovanje tajnosti vira, je presodilo Vrhovno sodišče v sklepu v zadevi X Ips 24/2022 z dne 5. junija 2024.
Revizijsko vprašanje
Vrhovno sodišče je dopustilo revizijsko vprašanje, ali je parlamentarno preiskavo mogoče šteti za nadzorni postopek v smislu prvega in drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ.
Presoja Vrhovnega sodišča
Najprej je pojasnilo, da ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (v nadaljevanju: organi). V skladu z jasno določbo 5. člena ZDIJZ so informacije javnega značaja prosto dostopne pravnim ali fizičnim osebam (v nadaljevanju: prosilci), velja torej načelo prostega dostopa, je ugotovilo Vrhovno sodišče.
Spomnilo je, da ima ta določba tudi absolutne izjeme v povezavi s postopki in varovanjem tajnosti vira. Tako je v prvem odstavku 5.a člena ZDIJZ določeno, da organ »prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije ali njeno ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega je dostop v skladu z zakonom prepovedan ali omejen tudi strankam, udeležencem ali oškodovancem v sodnem, upravnem ali z zakonom določenem nadzornem postopku«. V drugem odstavku 5.a člena ZDIJZ pa je določeno, da organ»prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije ali njeno ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na podatek, ki je pridobljen ali sestavljen zaradi nadzornega postopka, ki ga v sladu z zakonom vodi Banka Slovenije, organ, pristojen za nadzor trga vrednostnih papirjev ali zavarovalniški nadzor, ali drug nadzorni organ, specializiran za finančni nadzor, če je nadzorni postopek še v teku«.
Po besedah vrhovnih sodnikov prvi odstavek 5.a člena torej določa izjemo, po kateri se dostop zavrne, če niti stranka nima dostopa do podatkov v spisu v sodnem, upravnem ali z zakonom določenem nadzornem postopku, ker bi to lahko ogrozilo interese postopka, zlasti kadar gre na primer za prikrite preiskovalne ukrepe in podobno. To pomeni, da je treba ugotoviti, ali gre za enega od naštetih postopkov oziroma glede na dopuščeno vprašanje ali gre za nadzorni postopek po tej določbi, je bilo jasno Vrhovno sodišče.
Razlogovalo je, da nadzorni postopek v splošnem pomenu pravnega pojma pomeni izvajanje nadzora nad točno določenim subjektom javnega ali zasebnega prava, ki ga vodijo nadzorni organi na podlagi izrecnih zakonskih določb, javnopravnega pooblastila, in sicer na podlagi lastne odločitve oziroma po uradni dolžnosti. Postopki nadzora se vodijo na podlagi posebnih (področnih) zakonov, ki točno določajo tudi zavezance in predmet nadzora, največkrat ob uporabi določb Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) in Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Cilj nadzornih postopkov je izdaja oblastvene odločitve, v kateri se v primeru ugotovljenih kršitev naloži njihova odprava in izrečejo drugi ukrepi, s katerimi se zagotovi zakonitost delovanja zavezanca. V skladu s tem je tako treba razlagati tudi pojem nadzornega postopka iz 5.a člena ZDIJZ.
Po drugi strani po besedah vrhovnih sodnikov Ustava Republike Slovenije (URS) v 93. členu določa, da lahko Državni zbor odredi preiskavo o zadevah javnega pomena, mora pa to storiti na zahtevo tretjine poslancev Državnega zbora ali na zahtevo Državnega sveta. V ta namen imenuje komisijo, ki ima v zadevah poizvedovanja in preučevanja smiselno enaka pooblastila kot pravosodni organi. Zakon o parlamentarni preiskavi (ZPPre) v 1. členu določa, da se parlamentarna preiskava v zadevah javnega pomena opravi, da se ugotovi in oceni dejansko stanje, ki je podlaga za odločanje Državnega zbora o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij, za spremembo zakonodaje na določenem področju in za druge odločitve Državnega zbora iz njegove ustavne pristojnosti, je navedlo Vrhovno sodišče in dodalo, da je namen parlamentarne preiskave v ugotavljanju in raziskovanju dejanskih stanj, ki bodo podlaga za sprejemanje (pravnih in političnih) odločitev parlamenta, torej v pomoč pri izvrševanju zakonodajne funkcije, na drugi strani pa ugotavljanju stanja in razjasnitvi domnevnih nepravilnosti na področjih, za katera je odgovorna izvršilna oblast, saj parlamentarna preiskovalna pristojnost obsega tako preiskave o nepravilnostih, napakah v zadevah javnega pomena kot preiskave zaradi razkrivanja neučinkovitosti, nezakonitosti, nepravilnosti in zamud pri odločanju izvršilne oblasti. Tako je že tudi Ustavno sodišče pojasnilo, da gre v parlamentarni preiskavi za odkrivanje in grajanje nepravilnosti na različnih področjih družbenega življenja in v delovanju oblasti in javnost postopka je za parlamentarno preiskavo bistvena zaradi razvidnosti dela komisije in nadzora s strani javnosti, je pojasnjevalo Vrhovno sodišče.
Po mnenju slednjega iz primerjave navedenih zakonskih ureditev očitno izhaja, da parlamentarna preiskava po vsebini ni ne enaka ne primerljiva z nadzornimi postopki v smislu 5.a člena ZDIJZ.
Glede drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ je Vrhovno sodišče najprej ugotovilo, da iz zakona jasno izhaja, da izjema velja le za tam naštete postopke, ki jih vodijo regulatorji s finančnega področja, in ne za kogarkoli drugega. Poleg Banke Slovenije se torej izjema izrecno nanaša na Agencijo za trg vrednostnih papirjev kot organ, ki je v skladu z določbami Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI) pristojen za nadzor trga vrednostnih papirjev, in na Agencijo za zavarovalniški nadzor, ki je v skladu z Zakonom o zavarovalništvu (ZZavar-1) pristojna za zavarovalni nadzor. Poleg izrecno omenjenih postopkov nadzora trgov vrednostnih papirjev in zavarovalniškega nadzora se lahko ta izjema nanaša tudi na druge nadzorne postopke, ki jih v skladu s pristojnostmi vodijo organi, ki so specializirani za finančni nadzor, je prepričano Vrhovno sodišče.
Nadaljevalo je, da že področni zakoni, ki urejajo postopke nadzora s področja finančnega sistema, vsebujejo določbe o varovanju informacij, pridobljenih v postopkih nadzora. S tem se varuje izvedba nadzorstvenih postopkov, zlasti dokler konkretni nadzorni postopek še poteka, podatkov, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi teh postopkov, ni treba (oziroma jih organ ne sme) razkriti. Gre za absolutno izjemo od dostopa do informacij javnega značaja. Z drugim odstavkom 5.a člena ZDIJZ pa je še izrecno določeno posebno varstvo nadzornih postopkov, ki jih vodijo centralna banka, drug organ, pristojen za nadzor trga vrednostnih papirjev in zavarovalniški nadzor, ali drug organ, specializiran za finančni nadzor, če nadzorni postopek še poteka, je razložilo Vrhovno sodišče.
Glede na to, da je določba drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ povsem jasna in določna, parlamentarna preiskava pa je zelo specifičen postopek, bi po mnenju Vrhovnega sodišča zakonodajalec, če bi jo želel uvrstiti med te izjeme, to izrecno navedel, pa ni.
Zaključek
Glede na predstavljeno po presoji Vrhovnega sodišča preiskovalna komisija Državnega zbora tudi ni nadzorni organ v smislu drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ in parlamentarna preiskava ne spada med nadzorne postopke v skladu s to določbo ter torej zanjo ne velja v tej določbi določena absolutna izjema od dostopa do informacij javnega značaja. Vrhovno sodišče je zato na revizijsko vprašanje odgovorilo negativno.
Pripravil: Patricij Maček
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
