Omejevanje informacij o istospolni usmerjenosti v luči svobode izražanja v okviru 10. člena EKČP

Klimova proti Rusiji

Pritožnica, novinarka in ustanoviteljica spletnega podpornega projekta za LGBTI najstnike na družbenem omrežju VKontakte (VK), je kot moderatorka skupnosti skrbela za objave in komentarje. Stroga pravila skupnosti so določala prepoved promocije seksualnosti, sovražnega govora, nasilja ter oglasov za zmenke. Zoper pritožnico je bil novembra 2014 sprožen upravni prekrškovni postopek zaradi domnevnega spodbujanja homoseksualnosti v skupnosti. Pritožnica je očitke zavrnila s predložitvijo strokovnega mnenja psihologa, ki je poudaril pozitivne učinke in družbeno koristnost skupnosti z nudenjem podpore in spodbujanjem spoštovanja razlik. Kljub temu je bila kot moderatorka za prekršek oglobljena zaradi spodbujanja netradicionalne spolne usmerjenosti kot privlačne in enakovredne. V pritožbi je opozorila na razliko med informiranjem in spodbujanjem homoseksualnosti, katere sodišče ni prepoznalo, zato je sodišče avgusta 2015 prepovedalo širjenje vsebine skupnosti in pripadajoče spletne strani. Pritožbeno sodišče je odločitev potrdila ter dodala, da postopek ni posegal v njene pravice, zato je ni vključilo v postopek, konkretne sporne vsebine pa ni navedlo.

Yedemskiy proti Rusiji

Pritožnik je bil ustanovitelj in lastnik spletne strani www.gay.ru, največje ruske spletne platforme z LGBTI tematiko, ki je objavljala komentarje in informacije o političnem, družbenem in kulturnem življenju ter pravicah skupnosti LGBTI. Spletno mesto je bilo skladno z zakonodajo označeno z znakom 18+. Okrožno sodišče je novembra 2017 prepovedalo razširjanje vsebine spletne strani zaradi spodbujanja homoseksualnosti med mladoletnimi osebami, ni pa obvestilo pritožnika o teku postopka niti navedlo konkretnih spornih informacij. Pritožnik je v pritožbah navedel, da sodišče ni utemeljilo dokazov o spodbujanju homoseksualnosti ter ni razlikovalo med informiranjem in spodbujanjem homoseksualnosti, prepoved celotne vsebine strani pa je bila nesorazmerna ob upoštevanju znaka 18+. Po mnenju vrhovnega sodišča je vsebina strani očitno prezirala tradicionalne spolne odnose ter spodbujala homoseksualnost. Prepoved je bila sorazmerna, saj je bilo dovoljeno omejiti človekove pravice za potrebe varstva pravic drugih. Oznaka 18+ prav tako ni bila zadostna, saj je bil znak na istem mestu kot sporna vsebina. Vse nadaljnje pritožbe so bile zavrnjene, spletna stran pa je ostala nedostopna.

V.C. proti Rusiji

Pritožnik je leta 2008 na družbenem omrežju VK ustvaril odprto skupino »Gay Chelny«, namenjeno komunikaciji in spoznavanju gejev, leta 2009 pa še zaprto skupino, kjer je kot moderator odstranjeval neprimerne vsebine in med člane sprejemal le polnoletne osebe. Tudi v tem primeru je tožilec pritožnika obtožil prekrška spodbujanja homoseksualnosti, saj sta skupini vsebovali eksplicitno seksualno gradivo in spodbujali netradicionalno spolno usmerjenost, z razpravami o upiranju homofobiji in pravicah LGBT. Sodišče je ugotovilo, da so bili med člani obeh skupin tudi mladoletniki, pritožnik pa je v pritožbi opozoril, da je bila skupina zaprta, starosti članov pa ni mogel z gotovostjo preverjati. Sodišče prav tako ni navedlo konkretne sporne vsebine. Pritožnik je odgovarjal za objave drugih uporabnikov, čeprav je skupino kot moderator zapustil leta 2010. Obsodba je bila skupaj z izrečeno globo potrjena brez vsebinske presoje.

Tsvetkova proti Rusiji

Pritožnica, aktivistka za pravice LGBTI, je upravljala skupino VK, v kateri je objavljala informativne in poučne vsebine, z namenom ozaveščanja in podpore LGBT skupnosti. Zvezna varnostna služba (FSB) je leta 2019 od podjetja VK pridobila obsežen seznam osebnih podatkov moderatorke in članov skupine. Pridobila je tudi dve strokovni mnenji, ki sta opozarjali, da je gradivo spodbujalo neprimerne spolne odnose in imelo negativen vpliv na razvoj mladostnikov. Sodišče je pritožnico prepoznalo kot krivo prekrška spodbujanja homoseksualnosti in ji naložilo globo, pri čemer je za prekršek zadostovalo že samo podajanje informacij, brez navedbe konkretne sporne vsebine. Pritožbeno sodišče je potrdilo obsodbo. Pritožnica je kasneje objavila dve novi objavi z oznako 18+, s podpornim zapisom za mlade, ki sta vodili v ponovno obtožbo in globo. Gradivo je pozivalo k vključevanju “ne glede na starost”, skupina pa je bila javno dostopna, kljub oznaki 18+. V pravico pritožnice do svobode izražanja ni bilo poseženo, saj je bila ta ustrezno omejena. Pritožbeno sodišče je obsodbo potrdilo, globo pa nekoliko znižalo.

Gorshkova proti Rusiji

Pritožnica je avgusta 2014 ustvarila skupino VK, v kateri so člani objavljali svoje profile z namenom komunikacije ali iskanja razmerij, pozneje pa jo je zaprla, označila z oznako 18+ in dodala opozorilo, kot moderatorka pa je objavljala le profile polnoletnih uporabnikov, dokler skupine ni izbrisala. Policija jo je obtožila prekrška spodbujanja homoseksualnosti zaradi objave profilov mladoletnih oseb v javni skupini. Pritožnica je predložila strokovni mnenji in zatrjevala, da je bila skupina namenjena iskanju podpore in stikov z vrstniki. Sodišče je brez podrobnejše analize dokazov pritožnico spoznalo za krivo očitanega prekrška ter jo oglobilo. V pritožbi je zatrjevala kršitev 6., 10. in 14. člena EKČP. Objava profilov mladoletnih oseb z njihovim soglasjem, ni spodbujala homoseksualnosti, skupina pa ni bila oglaševana. Sodba ni navedla konkretnih spornih objav niti njihovih avtorjev. Pritožbeno sodišče je obsodbo v celoti potrdilo.

Sergeyev proti Rusiji

Pritožnik, gej in aktivist za LGBTI osebe, je bil skrbnik velike skupine VK, ki je bila povezana z javnim gibanjem za enakost pripadnikov LGBTI skupnosti. Gradiva skupine so bila informativna in izobraževalna ter so nudila prostor za razpravo in psihološko podporo. Okrožno sodišče je v letu 2019 brez vednosti pritožnika prepovedalo širjenje vsebin skupine zaradi promocije homoseksualnosti med mladoletniki. V pritožbi je zatrjeval kršitev pravice do svobode izražanja z blokado skupnosti ter da ni mogel dostopati do spisov, zato ni vedel, katere dokaze je preučilo sodišče. Opozoril je tudi na pomanjkanje razlikovanja med informiranjem in spodbujanjem homoseksualnosti. Okrožno sodišče je sodbo razveljavilo zaradi procesnih napak, v novem postopku pa je skupino ponovno prepovedalo. Pritožba je bila zavrnjena z enako argumentacijo, skupina pa je ostala nedostopna.

Obravnava pred ESČP

ESČP je vloge zaradi podobne vsebine obravnavalo v eni sodbi. Ruska vlada v postopku ni predložila pisnih stališč in se je vzdržala sodelovanja, vendar to ni predstavljalo ovire, saj prenehanje članstva pogodbenice v Svetu Evrope ni odvezalo dolžnosti sodelovanja z organi. ESČP je bilo pristojno za obravnavo, saj so se očitani posegi zgodili pred prenehanjem članstva.

Domnevna kršitev 8. člena EKČP – zadeva Tsvetkova

Pritožnica je pred ESČP zatrjevala, da ji je FSB kršila pravico do spoštovanja zasebnega življenja z zahtevanjem podatkov od podjetja VK o njenem profilu in skupnosti, ki jo je upravljala. V skladu z 8. členom EKČP ima vsakdo pravico do spoštovanja svojega zasebnega in družinskega življenja, pravico pa je mogoče omejiti le pod pogoji iz drugega odstavka tega člena. Pritožbo je prepoznalo kot pravočasno in dopustno.

V okviru vsebinske presoje je ESČP poudarilo, da pojem zasebno življenje zajema tudi družbeno življenje posameznika in interakcije v javnem kontekstu, hkrati pa je tudi obdelavo osebnih podatkov, skladno s preteklimi stališči, kjer je naročniške podatke, skupaj z IP naslovi, preko katerih je mogoče identificirati uporabnike, označilo kot varovane v okviru 8. člena EKČP. FSB je izbral širok nabor podatkov o IP naslovih, telefonskih številkah in drugih osebnih podatkih za obdobje osmih let, s katerimi so identificirali pritožnico in razkrili podatke o njenih političnih prepričanjih ter aktivističnem delovanju za namen pregona, s čimer je posegel v njeno pravico. Varstvo osebnih podatkov je temeljni del uživanja pravice do zasebnega življenja, zato mora domača zakonodaja zagotavljati ustrezna varovala, še posebej pri avtomatizirani in policijski obdelavi. ESČP je izpostavilo tudi kategorijo posebno občutljivih podatkov, kamor spadajo politična prepričanja, z višjim varstvom. Poudarilo je tudi pomen spletne anonimnosti, ki je omogočala svobodno izražanje, vendar tudi možnosti zlorabe. Za zakonito zbiranje in obdelavo teh podatkov so ključna jasna pravila z minimalnimi zahtevami o ravnanju s temi in preprečevanju zlorabe.

ESČP je najprej glede zakonitosti posega ugotovilo, da zakon o operativno-iskalnih dejavnostih ni bil ustrezna pravna podlaga, saj se je nanašal na kazenske zadeve in ne na prekršek. Čeprav je kot ustrezno podlago prepoznalo zakon o informacijah, po katerem je moralo podjetje VK omogočiti dostop do podatkov, je v skladu z zadevo Podchasov proti Rusiji ugotovilo, da ta ni zagotavljal zaščitnih ukrepov ter ni izpolnjeval zahtev kakovosti prava in nujnosti. Še več, zaščitni ukrepi so bili tu še nižji, saj za dostop do osebnih podatkov s platform družbenih omrežij ni bila potrebna sodna odobritev. Pritožnica ni imela na voljo učinkovitih pravnih sredstev, saj razpoložljivo pritožbeno pravno sredstvo ni preverjalo nujnosti in sorazmernosti. ESČP je zavrnilo tudi argumente, da je prepoved zasledovala legitimni cilj. Glede nujnosti je opozorilo na veliko količino zbranih podatkov iz daljšega časovnega obdobja, ob upoštevanju posebne kategorije občutljivih podatkov z višjim varstvom. Pritožničini podatki so bili zbrani v okviru izvrševanja svobode izražanja, kar bi lahko imelo odvračilni učinek na to. Šlo je za manjše kaznivo dejanje upravne narave, objave v skupini pa niso spodbujale spolnih praks. V danih okoliščinah je ESČP ugotovilo, da zbiranje podatkov pritožnice ni bilo nujno, zato je v primeru prišlo do kršitve.

Domnevna kršitev 10. člena EKČP

Pritožniki so zatrjevali, da so obsodbe za prekršek in blokiranje spletnih strani ali skupnosti, kršile njihovo pravico do svobode izražanja iz 10. člena EKČP, ki vključuje svobodo mišljenja, sprejemanja in sporočanja obvestil in idej brez vmešavanja javne oblasti in ne glede na meje. Glede na ugotovitve v okviru 8. člena je ESČP odločilo, da v pritožbi Tsvetkove ni bilo potrebno posebej odločati o dopustnosti in utemeljenosti pritožbe v okviru 10. člena EKČP in se je osredotočilo na ostale pritožbe.

Pritožniki so kot lastniki ali moderatorji spletnih strani in skupin VK uresničevali svobodo izražanja, z obsodbami za prekršek in omejitvijo dostopa do spletišč pa jim je bilo v to pravico poseženo. Glede vsebine, ki so jo objavili pritožniki, je ESČP poudarilo, da ni bilo dopustno omejevati dostopa otrok do informacij o istospolnih razmerjih, ki so bile informativne narave in niso škodovale njihovem razvoju. Tovrstne omejitve so privilegirale heteroseksualna razmerja in stigmatizirale istospolna razmerja, zato so bile nezdružljive z načeli enakosti, pluralizma in strpnosti. V okoliščinah pritožb je ESČP smiselno upoštevalo izhodišča iz zadeve Bayev in drugi proti Rusiji, kjer je ugotovilo, da iste zakonske določbe niso dosegale kriterija kakovost prava ter niso zasledovale legitimnega cilja varovanja morale, predvsem pa so bile škodljive za zdravje in pravice drugih. ESČP je pritrdilo pritožnikom, da objave niso vsebovale eksplicitne spolne vsebine, temveč so bile primarno informativne in poučne narave, sodišča pa niso navedla konkretnih spornih objav in dokazala njihove škodljivosti. Argument vlade, da je bil namen zakonodaje zaščititi otroke pred škodljivimi informacijami ni sprejelo, ob upoštevanju, da so bile informacije prepovedane izključno iz razloga prikazovanja netradicionalne spolne usmerjenosti kot družbeno enakovredne in domnevno bolj privlačne, kar ni zadostovalo za utemeljitev posega. Žaljenje in zaničevanje oseb zaradi njihove spolne usmerjenosti je bilo v nasprotju z izhodiščem EKČP o vzajemnem spoštovanju oseb različnih spolov. Nazadnje je ESČP ugotovilo, da so bile skupnosti ustrezno označene z oznako 18+, vendar so to domača sodišča označile kot nezadostno brez nadaljnje utemeljitve. Tovrstna opozorila je ESČP prepoznalo kot primernejši ukrep za omejitev pornografskega gradiva od popolne prepovedi. V zaključku je ESČP ugotovilo, da so ukrepi neupravičeno omejevali dostop otrok do informacij o istospolnih razmerjih, zato so bili ukrepi nezdružljivi z 10. členom EKČP. ESČP se je opredelilo tudi do vsebine, ki so jo objavili uporabniki v zadevah Klimova in V.C., kjer sta oba odgovarjala zaradi komentarjev uporabnikov brez predhodne moderacije, v primeru V.C. tudi po prenehanju njegove vloge kot moderatorja. Glede zakonitosti je ESČP opozorilo, da morajo biti pravila o odgovornosti za internetne posrednike pregledna, jasna in predvidljiva. Domača sodišča niso utemeljila dolžnosti brisanja vsebin uporabnikov in odgovornosti v primeru neizpolnjevanja te v domačem pravu. Sklicevala so se le na prepoved kot na upravni prekršek, niso pa dokazala, ali se je ta nanaša tudi na vsebino uporabnikov. Odgovornost pritožnikov je tako temeljila na široki in nepredvidljivi razlagi zakonodaje. Poseg je bil nedopusten, zato je prišlo do kršitve 10. člena EKČP v vseh šestih pritožbah.

Pripravila: India Panter

---

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.