Oglaševanje, ki spodbuja nakup (nedoločenih) zdravil na recept v obliki znižanja cen ali plačil točno določenega zneska, je dovoljeno. Države članice pa lahko prepovedo oglaševanje nakupa zdravil, pri katerem ponujajo kupone za poznejši nakup zdravil brez recepta ter izdelkov za zdravje in nego, saj takšno oglaševanje spodbuja nakup zdravil.
Nizozemsko podjetje DocMorris upravlja lekarno s sedežem na Nizozemskem, ki posluje po pošti, in sicer dobavlja zdravila na recept in brez recepta strankam v Nemčiji. Od leta 2012 je DocMorris izvedel več oglaševalskih akcij, za katere je lekarniška zbornica Severnega Porenja menila, da so kršile sistem predpisanih cen, ki se na podlagi nemške zakonodaje o zdravilih uporablja za zdravila, ki se izdajajo na recept. Med te oglaševalske akcije spadajo na primer takojšnje znižanje cene zdravil za 10 evrov, če stranka pošlje recept, ali na primer nagrada od 2,50 evra do 20 evrov za vsak poslani recept, s katerim so stranke sodelovale pri nadzoru zdravil itd. Zaradi takšnega oglaševanja je lekarniška zbornica v letih od 2013 do 2015 dosegla izdajo več začasnih odredb za prenehanje teh oglaševalskih akcij, ki jih je v postopku za izdajo začasnih odredb s sklepom izdalo deželno sodišče v Kölnu. Ko je isto sodišče oktobra 2016 štiri od petih sklepov razveljavilo na podlagi odločitve Sodišča Evropske unije (C-148/15), je podjetje DocMorris od lekarniške zbornice Severnega Porenja zahtevalo odškodnino približno 18,5 milijona evrov, saj naj bi bile začasne odredbe, v okviru katerih so mu bile naložene visoke globe, neupravičene od trenutka izdaje. Tak zahtevek je deželno sodišče zavrnilo, višje deželno sodišče pa mu je v pritožbenem postopku ugodilo. V revizijskem postopku pred zveznim vrhovnim sodiščem pa se je le-to s predhodnim vprašanjem glede skladnosti takšnega oglaševanja z evropsko ureditvijo obrnilo na Sodišče Evropske unije.
Sodišče EU je s sodbo C-517/23 preučevalo, ali oglaševalske akcije, s katerimi se oglašuje nakup zdravil na recept iz celotne ponudbe izdelkov lekarne, sploh spadajo na področje Direktive 2001/83 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini oziroma ali je njihov namen le vplivati na izbiro lekarne, v kateri stranka kupi zdravilo, ki se izdaja na recept, pri čemer taka izbira ne spada na področje uporabe te direktive.
Sodišče se je najprej ustavilo pri opredelitvi pojma »oglaševanje zdravil«, pri čemer je opozorilo, da 86. člen Direktive 2001/83 ta pojem opredeljuje zelo široko, saj zajema vse oblike obveščanja, vključno z obveščanjem od vrat do vrat, agitiranjem ali spodbujanjem z namenom, da se spodbuja predpisovanje, izdajanje, prodaja ali potrošnja zdravil, to pa med drugim vključuje tudi »oglaševanje zdravil širši javnosti«. Pojem »oglaševanje zdravil« pa ne zajema oglaševalske akcije, katere namen ni vplivati na stranko, da bi ta izbrala določeno zdravilo, temveč na izbiro lekarne, v kateri bo ta stranka kupila to zdravilo, pri čemer se izbira zdravila opravi kasneje (tako C-190/20).
Oglaševalski akciji, ki ob predložitvi recepta ponujata znižanje cene ali plačila s takojšnjim učinkom, po mnenju Sodišča EU ne spadata pod Direktivo 2001/83, saj se nanašata na nedoločena zdravila, ki se izdajajo na recept, ne da bi se nanašali na druge vrste zdravil. Sodišče meni, da ni mogoče šteti, da sporočilo navedenih akcij spodbuja predpisovanje ali potrošnjo nedoločenih zdravil, ki se izdajajo na recept, saj recepte predpisuje zdravnik, pacient pa sam izbere lekarno, v kateri bo zdravilo kupil.
Po drugi strani pa se oglaševalske akcije, ki se nanašajo tudi na druge izdelke ali na pridobitev bonov za poznejši nakup zdravil oziroma ki po sistemu sponzorstva stranki obljubljajo nagrado, če bo njen prijatelj družbi poslal recept, štejejo za oglaševanje zdravil. Takšne akcije namreč spodbujajo nakup zdravil, ki se izdajajo brez recepta.
Sodišče je poudarilo, da je eden od osnovnih ciljev Direktive 2001/83 varovanje javnega zdravja, saj lahko oglaševanje zdravil vodi v njihovo prekomerno ali nepremišljeno uporabo, kar pomeni tveganje za zdravje (tako na primer C-530/20). Zaradi terapevtskih učinkov se zdravila bistveno razlikujejo od drugega blaga, njihovo nepravilno ali nepotrebno uživanje pa lahko resno škoduje zdravju, ne da bi se bolnik ob njihovem jemanju tega sploh zavedal.
Sodišče je tako odločilo, da nemška zakonodaja, ki prepoveduje oglaševalske akcije, ki obljubljajo nagrado v razponu od 2,5 do 20 evrov, pri čemer torej ni mogoče ugotoviti natančne višine nagrade, in tudi oglaševalske akcije pri nakupu nedoločenih zdravil, ki se izdajajo na recept, s promocijskimi darili v obliki bonov, ki ustrezajo določenemu znesku denarja ali odstotku znižanja za poznejši nakup drugih izdelkov, kot so zdravila, ki se izdajajo brez recepta, ni v neskladju z evropsko ureditvijo zaradi prej navedenih razlogov.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
