Ko Sodni svet izbere enega izmed kandidatov, ki izpolnjuje pogoje za razpisano sodniško mesto in ga predlaga v izvolitev, pomeni seznanitev z razlogi za izbiro tega kandidata, ki so vsebovani v odločitvi o izbiri, hkrati tudi seznanitev z razlogi za neizbiro drugih kandidatov, je poudarilo Vrhovno sodišče v sodbi v zadevi U 2/2023 z dne 12. septembra 2023.
Uvod
Sodni svet je na podlagi prijave na razpis opravil izbiro za mesto vrhovnega sodnika na Vrhovnem sodišču. Zoper predlog za imenovanje A. A. na sodniško mesto vrhovne sodnice na Vrhovnem sodišču pa je neizbrani kandidat vložil tožbo na podlagi 36. člena Zakona o sodnem svetu (ZSSve).
Navedbe neizbranega kandidata
Po razlogovanju Vrhovnega sodišča je neizbrani kandidat v tožbi navajal, da mu ni bila zagotovljena možnost učinkovitega sodnega varstva glede meje in uporabe prostega preudarka v skladu z legitimnim namenom, ker izpodbijana odločba nima konkretizirane minimalne obrazložitve glede materialnega zakonskega pogoja o najboljšem izpolnjevanju kriterijev za zasedbo sodniškega mesta iz petega odstavka 18. člena Zakona o sodniški službi (ZSS) in s tem tudi nima konkretnih minimalnih razlogov za neizbiro tožnika iz devetega odstavka 18. člena ZSS (smiselno 3. in 5. točka prvega odstavka 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) ter 7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).
Presoja Vrhovnega sodišča
Vrhovno sodišče je navedlo, da je v sklepu v zadevi X Ips 333/2015 z dne 21. julija 2016 pojasnilo, da v primeru, ko Sodni svet izbere drugega kandidata, oba akta, tako odločitev o izbiri kot obvestilo o neizbiri, dejansko vsebinsko pomenita celoto, saj je z izbiro posameznega kandidata po naravi stvari vedno odločeno tudi o neizbiri preostalih kandidatov. Ravno razlogi za izbiro so po naravi takega postopka vedno antipod razlogom za neizbiro. S tega zornega kota razlogi za neizbiro niso bistveni, temveč je z vidika pravice do učinkovitega sodnega varstva za neizbrane kandidate ključno, da jim je zagotovljeno sodno varstvo zoper odločitev o izbiri, iz katere mora izhajati, da kandidat izpolnjuje vse zakonske pogoje in kriterije za opravljanje sodniške funkcije, razvidni pa morajo biti tudi vsebinski razlogi, ki utemeljujejo izbiro kandidata. Obrazložitev odločitve o izbiri mora biti vsebinsko toliko »polna«, da bo neizbrani kandidat lahko preveril potek postopka in izpolnjevanje pogojev, kriterijev oziroma kvalifikacije izbranega kandidata. Obrazložitev izbire že po naravi stvari ni namenjena primerjavi med posameznimi kandidati, temveč utemeljitvi, zakaj je posameznik izbran, zato podatki o preostalih kandidatih vanjo ne spadajo. Bistvo odločitve o izbiri ni vrednostno ocenjevanje izbranega kandidata glede na druge (neizbrane) kandidate, temveč celovita in argumentirana predstavitev kandidata, ki ga Sodni svet predlaga v imenovanje. Sodna presoja predloga za imenovanje ne more posegati v tisti del odločitve, ki spada v polje lastne presoje Sodnega sveta, je bilo jasno Vrhovno sodišče.
Dalje je zapisalo, da je Ustavno sodišče v povezavi z obrazložitvijo predloga o izbiri pojasnilo, da mora biti iz odločitve o izbiri kandidata razvidno, ali (1) predlagani kandidat izpolnjuje zakonske pogoje in kriterije za sodniško funkcijo, za katero kandidira, ter (2) kateri so vsebinski razlogi, ki utemeljujejo izbiro konkretne osebe. Sodni preizkus odločitve Sodnega sveta o predlogu za imenovanje sodnika pa ne obsega presoje, kateri izmed več kandidatov, ki izpolnjujejo zakonske pogoje in kriterije, je strokovno in osebnostno najprimernejši za zasedbo funkcije, temveč le presojo poštenosti postopka.
Zatem je Vrhovno sodišče povzelo del besedila petega odstavka 18. člena ZSS, ki se glasi: »Sodni svet pri izbiri upošteva pisno dokumentacijo, lahko pa opravi tudi preizkuse strokovnega znanja, osebnostnih lastnosti, sposobnosti in veščin, ki so potrebni za opravljanje sodniške službe, psihološke preizkuse ter razgovore s kandidati, ki najbolje izpolnjujejo kriterije za zasedbo sodniškega mesta.« Pojasnilo je, da so v petem odstavku 18. člena ZSS torej določena sredstva in/ali metode, ki jih ima Sodni svet na razpolago v postopku izbire iz tretjega odstavka 18. člena ZSS. Gre za opredelitev preizkusov in razgovorov, ki naj bi Sodnemu svetu po eni strani olajšali odločitev o izbiri, po drugi strani pa zagotovili večjo predvidljivost postopka ter objektiven in transparenten izbor kandidatov v postopkih izbire, ki potekajo v več fazah. Eno od navedenih sredstev je tudi »razgovor s kandidati, ki najbolje izpolnjujejo pogoje in kriterije za zasedbo sodniškega mesta«. Ta določba ne določa standardov minimalne obrazložitve odločbe o izbiri kandidata v smeri najboljšega izpolnjevanja kriterijev za izbiro. Gre za procesno določbo, v kateri so določena le sredstva, ki so Sodnemu svetu na razpolago v postopku ene od faz izbire, je razložilo Vrhovno sodišče.
Dalje je pojasnilo, da so zakonski kriteriji, ki jih mora upoštevati Sodni svet pri odločanju v postopkih izbire kandidatov za sodniško mesto, določeni v 28. členu ZSS, in ne v 18. členu ZSS. Že iz jezikovne razlage besedila petega odstavka 18. člena ZSS je po oceni Vrhovnega sodišča jasno, da na podlagi te določbe ne obstaja obveznost Sodnega sveta, da v razlogih predloga za imenovanje obrazloži razlikovalne elemente glede izpolnjevanja najboljših kriterijev za posamezne kandidate, med katerimi je Sodni svet opravil izbiro. Tožnikovo sklicevanje na določbo petega odstavka 18. člena ZSS v smislu določitve zakonskih pogojev in obvez Sodnega sveta glede konkretizacije obrazložitve predloga o izbiri v smeri najboljšega izpolnjevanja kriterijev za zasedbo sodniškega mesta zato ne more biti utemeljeno, je prepričano Vrhovno sodišče.
V nadaljevanju se je Vrhovno sodišče zopet sklicevalo na sklep v zadevi X Ips 333/2015 z dne 21. julija 2016, v katerem je pojasnilo, da je presoja primernosti obsega obrazložitve obvestila o neizbiri iz devetega odstavka 18. člena ZSS stvar presoje vsakega posameznega primera. Iz besedila devetega odstavka 18. člena ZSS, ki določa, da mora biti obvestilo o neizbiri kandidata obrazloženo tako, da so v njem navedeni razlogi za neizbiro posameznega kandidata, po mnenju Vrhovnega sodišča ne izhaja zahteva, da bi morali biti razlogi za neizbiro kandidata v predlogu o izbiri ali obvestilu o neizbiri kandidata konkretizirani glede pogoja o najboljšem izpolnjevanju kriterijev za zasedbo sodniškega mesta oziroma minimalnih razlogov za neizbiro tožnika. Za razlago standarda obrazložitve razlogov za neizbiro posameznega kandidata ni nepomembno, da Sodni svet glasuje in odloča o izbiri kandidata, ki ga predlaga v imenovanje, in ne o neizbiri preostalih kandidatov, je presodilo Vrhovno sodišče in pojasnilo, da Sodni svet opravi izbiro med kandidati tako, da člani Sodnega sveta glasujejo o izbiri z javnim glasovanjem (šesti odstavek 18. člena ZSS v zvezi s prvim odstavkom 28. člena ZSSve). Za odločitve Sodnega sveta o izvolitvi/imenovanju sodnikov je v prvem odstavku 35. člena ZSSve določeno, da morajo biti obrazložene. Iz določbe 21.a člena ZSS izhaja, da Sodni svet vroči predlog za izvolitev vsem kandidatom, ki so se prijavili na prosto sodniško mesto, katerih prijave niso bile zavržene oziroma zavrnjene (21.a člen ZSS). Kandidatom, ki niso bili izbrani, Sodni svet vroči tudi obvestilo o neizbiri (deveti odstavek 18. člena ZSS), je ureditev še povzelo Vrhovno sodišče.
Dalje je pojasnilo, da je namen določbe devetega odstavka 18. člena ZSS, da se kandidati, ki niso izbrani, seznanijo, zakaj v postopku niso uspeli. Če je neizbranim kandidatom hkrati z vročitvijo obvestila o neizbiri iz devetega odstavka 18. člena ZSS vročena obrazložena odločba o imenovanju oziroma predlog za izvolitev iz 21. člena ZSS, bi bilo nelogično, da bi Sodni svet, ki je odločil o izbiri enega od kandidatov in razloge za svojo odločitev obrazložil v skladu z zakonskimi kriteriji iz 28. člena ZSS, neizbranim kandidatom (o katerih neizbiri ni odločal) posebej konkretiziral razloge za njihovo neizbiro in jih z njimi seznanjal. V postopku izbire so bistveni razlogi za izbiro, in ne za neizbiro kandidata. Razlogi za izbiro enega izmed kandidatov pa predstavljajo protipol razlogom za neizbiro vseh drugih, neizbranih kandidatov. Ob uporabi logične, teleološke in sistemske razlage je treba določbo devetega odstavka 18. člena ZSS v zvezi z določbami šestega odstavka 18. člena ZSS in 21.a člena ZSS v primeru, ko Sodni svet izbere enega izmed kandidatov, ki izpolnjuje pogoje za razpisano sodniško mesto in ga predlaga v izvolitev, razlagati v skladu z že sprejetim stališčem, da seznanitev z razlogi za izbiro enega kandidata, ki so vsebovani v odločitvi o izbiri, hkrati pomeni tudi seznanitev z razlogi za neizbiro kandidatov, so razlogovali vrhovni sodniki.
Zapisali so, da iz obrazložitve izpodbijanega predloga o imenovanju izhaja, da je Sodni svet z javnim glasovanjem izglasoval, da v imenovanje na mesto vrhovne sodnice predlaga izbrano kandidatko. Iz razlogov izpodbijanega predloga izhaja, da izbrana kandidatka izpolnjuje zakonske kriterije za funkcijo vrhovne sodnice po 28. členu ZSS. Sodni svet je po mnenju Vrhovnega sodišča vsebinske razloge za izbiro predlagane kandidatke po kriterijih iz 28. člena ZSS pojasnil na podlagi izčrpnega seznama njenih strokovnih in funkcionalnih kompetenc, znanj, moralne integritete, profesionalne avtonomije, neodvisnega intelektualnega dela kandidatke in ne nazadnje na podlagi neposrednega vtisa na razgovoru pred Sodnim svetom. Slednji je na ta način v obrazložitvi izpodbijanega predloga polno in razumno utemeljil razloge za izbiro imenovane kandidatke glede pogoja, da ta izpolnjuje zakonske pogoje in kriterije za sodniško funkcijo, za katero kandidira, ter glede pogoja, kateri so vsebinski razlogi, ki utemeljujejo izbiro konkretne osebe, je ocenilo Vrhovno sodišče.
Navedlo je še, da je bilo tožniku v obravnavnem primeru v obvestilu o neizbiri pojasnjeno, da so razlogi za izbiro predlagane kandidatke hkrati razlogi za njegovo neizbiro. Na podlagi navedenih razlogov, ki utemeljujejo izbiro kandidatke, je bilo tožniku omogočeno, da preveri kvalifikacije in odlike izbrane kandidatke po kriterijih, ki jih je upošteval Sodni svet pri izbiri, s tem pa je omogočena presoja razumnosti odločitve o izbiri kandidatke oziroma tožnikovi neizbiri v zvezi z dejstvi, ki se nanašajo nanj, je zapisalo Vrhovno sodišče. Po oceni slednjega v določbah petega in devetega odstavka 18. člena ZSS ni podlage za zaključek, da bi moralo biti iz razlogov izpodbijanega predloga o imenovanju razvidno, kateri od 24 naštetih elementov v predlogu za imenovanje kandidatke so pretehtali v oceni, da izbrana kandidatka izpolnjuje zakonske pogoje in kriterije, oziroma zakaj Sodni svet daje izbrani kandidatki prednost nasproti preostalim.
Zaključek
Glede na vse navedeno so po presoji Vrhovnega sodišča neutemeljene trditve tožnika, da mu niso bila zagotovljena ustavna procesna jamstva iz 22. in 23. člena Ustave Republike Slovenije (URS), ker je obrazložitev izpodbijanega predloga o imenovanju izbrane kandidatke preskopa, da bi prestala test očitne nerazumnosti in je njegova pravica do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena URS izvotljena, ker je izpodbijani predlog neobrazložen.
Pripravil: Patricij Maček
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
