V upravnem postopku ne zadostuje le pisna seznanitev stranke z vsebino pričine izpovedi. Stranka mora imeti možnost na ustni obravnavi pred upravnim organom pričam postavljati vprašanja in s tem v svojem interesu sodelovati pri razjasnitvi dejanskega stanja. S tem se ji tudi omogoči, da se izreče o tem dokazu, kar je še posebej pomembno takrat, ko gre za stranki neugodno pričanje, je presodilo Vrhovno sodišče v sodbi v zadevi X Ips 35/2024 z dne 22. januarja 2025.
Dopuščeno revizijsko vprašanje
Vrhovno sodišče je dopustilo revizijsko vprašanje, ali je Upravno sodišče pravilno uporabilo 154. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ko je v omenjeni zadevi štelo, da morajo biti osebe, ki so v postopku kot priče podale pisne izjave, zaslišane tudi na ustni obravnavi.
Presoja Vrhovnega sodišča
Vrhovno sodišče je pojasnilo, da je v zadevi šlo za vprašanje pravilne uporabe določb ZUP o izvedbi ustne obravnave oziroma o izvedbi dokaza z zaslišanjem prič. Spomnilo je, da ZUP v 154. členu določa, da lahko uradna oseba, ki vodi postopek, po lastnem preudarku ali na predlog stranke razpiše ustno obravnavo vselej, kadar je to koristno za razjasnitev stvari, mora pa jo razpisati v zadevah, v katerih sta udeleženi dve ali več strank z nasprotujočimi si interesi, ali kadar je treba opraviti ogled ali pa zaslišati priče ali izvedence. Iz te določbe izhaja, da ZUP v nekaterih primerih omogoča, v drugih pa zapoveduje opravo ustne obravnave, je zapisalo Vrhovno sodišče in razložilo, da je ustna obravnava dejanje postopka, na kateri se obravnava tisto, kar je predmet ugotovitvenega postopka. Njen cilj je razjasnitev merodajnih dejstev v zadevi in uresničitev pravice do obrambe stranke. Z izvedbo ustne obravnave se po mnenju Vrhovnega sodišča najučinkoviteje uresničujeta dve temeljni načeli upravnega postopka, in sicer načelo materialne resnice (8. člen ZUP) in načelo zaslišanja stranke (9. člen ZUP), ki je izraz pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije (URS). Na ustni obravnavi se tako na podlagi neposrednega, ustnega in javnega obravnavanja zbere procesno gradivo, ki je podlaga za odločitev, je razlogovalo Vrhovno sodišče.
Zatem je pojasnilo, da se v primeru neobvezne (fakultativne) ustne obravnave procesni pravici stranke do izjave lahko zadosti tudi pisno, tako da se ji omogoči, da se v določenem roku izjavi. Pri presoji, ali je razpis ustne obravnave smotrn in koristen za razjasnitev stvari, mora uradna oseba po oceni Vrhovnega sodišča upoštevati načelo ekonomičnosti, učinkovitosti, smotrnosti in koncentracije postopka. V primerih obvezne (obligatorne) ustne obravnave (ta je obvezna med drugim, če je treba zaslišati pričo) pa njen namen ni le zagotavljanje transparentnosti postopka, ampak zlasti uresničevanje načela zaslišanja stranke, ki daje stranki pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka, pravico izjaviti se o vseh dejstvih in okoliščinah ter pravico izpodbijati ugotovitve in navedbe organa in nasprotnih strank ter drugih udeležencev postopka, je bilo jasno Vrhovno sodišče, ki je dodalo, da se stranki s tem zagotavlja, da ima v postopku aktivno vlogo in da ni zgolj objekt postopka.
Način izvedbe dokaza z zaslišanjem prič je, kot je navedlo Vrhovno sodišče, urejen s pravili ZUP, ki so za organ zavezujoča. Med ta pravila spada tudi izvedba dokaza z zaslišanjem priče na ustni obravnavi, kar je po naziranju Vrhovnega sodišča namenjeno tudi temu, da se stranki omogoči takojšnje in neposredno izpodbijanje navedb ter postavljanje dodatnih vprašanj, s katerimi se lahko prispeva k razjasnitvi dejanskega stanja in s tem zavarovanju njenih pravic in pravnih koristi. Vrhovno sodišče je opozorilo, da pridobitve pisne izjave priče, ki bi nadomeščala ustno izvedbo navedenega dokaza, ZUP ne predvideva. Ali je z izvedbo dokaza s pisno izjavo priče prišlo do bistvene kršitve pravil postopka, je zato po presoji Vrhovnega sodišča treba ovrednotiti v vsakem posameznem primeru in pri tem upoštevati, da je to lahko poseglo v strankino pravico do izjave (9. in 146. člen ZUP), ki vključuje tudi pravico do postavljanja dokazov z zaslišanjem priče.
Vrhovno sodišče je spomnilo, da je že poudarilo, da razpis ustne obravnave z možnostjo strankinega sodelovanja na njej, tudi prek postavljanja vprašanj pričam, pomeni način zagotavljanja uresničevanja načela zaslišanja stranke, pomembno pa je tudi z vidika materialne resnice. Če stranka zaslišanim osebam ne more postavljati vprašanj, ker obvezna ustna obravnava ni bila razpisana, je ocenjevanje izvedenih dokazov in na tej podlagi sklepanje o pravno pomembnih dejstvih v upravnem postopku lahko preuranjeno. V upravnem postopku torej ne zadostuje le pisna seznanitev stranke z vsebino pričine izpovedi. Stranka mora imeti možnost na ustni obravnavi pred upravnim organom pričam postavljati vprašanja in s tem v svojem interesu sodelovati pri razjasnitvi dejanskega stanja. S tem se ji tudi omogoči, da se izreče o tem dokazu, kar je še posebej pomembno takrat, ko gre za stranki neugodno pričanje, je presodilo Vrhovno sodišče.
Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje
To je glede na predstavljeno na postavljeno vprašanje odgovorilo, da je Upravno sodišče pravilno uporabilo 154. člen ZUP, ko je v navedeni zadevi štelo, da morajo biti osebe, ki so v postopku kot priče podale pisne izjave, zaslišane tudi na ustni obravnavi.
Pripravil: Patricij Maček
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
