Velika odstopanja pri oblikovanju volilnih enot pomenijo neskladje z načelom enakosti volilne pravice v vsakem primeru, tudi če bi morebiti obstajali razlogi, ki bi upravičevali nebistvena odstopanja, je opozorilo Ustavno sodišče v odločbi v zadevi U-I-402/22 z dne 11. julija 2024.
Ustavno sodišče je najprej pojasnilo, da morajo biti na podlagi tretjega odstavka 153. člena Ustave Republike Slovenije (URS) podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z URS in zakoni. Gre za načelo zakonitosti delovanja občine na področju njenega normativnega delovanja, ki pomeni, da občinski predpisi ne smejo biti v nasprotju z zakoni. Materialna skladnost občinskih predpisov zahteva, da občina pravnih razmerij po vsebini ne ureja na način, da bi bil v nasprotju z zakonom, je razlogovalo Ustavno sodišče.
Pojasnilo je, da je načelo enakosti volilne pravice kot eno temeljnih načel volilnega prava varovano v URS. Ta določa, da je volilna pravica splošna in enaka (prvi odstavek 43. člena URS). Enakost volilne pravice po besedah ustavnih sodnikov pomeni enako vrednost glasu vsakega volivca; ta se doseže tako, da se pri oblikovanju volilnih enot upošteva načelo, da se en član predstavniškega telesa voli na približno enako število prebivalcev oziroma volilnih upravičencev. Pogost način kršitve enakosti volilne pravice je oblikovanje različno velikih volilnih enot (nedopustna volilna geometrija). Za dosego enakosti volilne pravice je zato pri oblikovanju volilnih enot treba upoštevati načelo, da se na približno enako število prebivalcev voli po en član predstavniškega telesa, je razložilo Ustavno sodišče.
Dalje je spomnilo, da je zakonodajalec volilno pravico na lokalnih volitvah uredil v Zakonu o lokalnih volitvah (ZLV). Za večinske volitve članov občinskega sveta je določil, da se v občini oblikujejo volilne enote (prvi odstavek 19. člena ZLV) in da se v vsaki volilni enoti voli en član občinskega sveta; če pa je smotrno zaradi oblikovanja volilnih enot, se v vsaki volilni enoti lahko voli več članov, vendar ne več kot trije (21. člen ZLV). Uzakonil je načelo enakosti volilne pravice – določil je, da se volilne enote oblikujejo tako, da se en član občinskega sveta voli na približno enako število prebivalcev (prvi odstavek 20. člena ZLV). Za oblikovanje volilnih enot je določil, da če je območje občine razdeljeno na krajevne, vaške ali četrtne skupnosti, volilna enota obsega eno ali več takih skupnosti (drugi odstavek 20. člena ZLV). Če območje občine ni razdeljeno na predhodno navedene skupnosti, pa volilna enota obsega območje enega ali več naselij ali dela naselja (tretji odstavek 20. člena ZLV), je ureditev v ZLV povzelo Ustavno sodišče.
Zapisalo je, da izpodbijani 3. člen Odloka o določitvi volilnih enot za volitve članov v občinski svet Občine Sveti Jurij s sedežem v Vidmu ob Ščavnici (v nadaljevanju: Odlok) določa, da se za volitve članov v občinski svet v Občini določajo naslednje volilne enote: 1. volilna enota, ki obsega naselji Videm in Jamna; 2. volilna enota, ki obsega naselja Blaguš, Kraljevci in Kočki Vrh; 3. volilna enota, ki obsega naselje Grabonoš; 4. volilna enota, ki obsega naselja Čakova, Dragotinci in Biserjane; 5. volilna enota, ki obsega naselji Rožički Vrh in Stanetinci; 6. volilna enota, ki obsega naselji Kupetinci in Selišči; 7. volilna enota, ki obsega naselja Slaptinci, Bolehnečici in Žihlava; 8. volilna enota, ki obsega naselje Sovjak; 9. volilna enota, ki obsega naselja Stara Gora, Ženik in Brezje; 10. volilna enota, ki obsega naselja Gabre, Galušak, Kokolanjščak in Kutinci; 11. volilna enota, ki obsega naselja Grabšinci, Terbegovci in Mali Moravščak. Člen določa še, da se v vsaki volilni enoti voli en član občinskega sveta, je dodalo Ustavno sodišče.
Navedlo je, da je imela po podatkih Ministrstva za notranje zadeve Občina Sveti Jurij ob Ščavnici (v nadaljevanju: Občina) na dan izpisa podatkov iz evidence 14. marca 2024 2.851 stalnih prebivalcev. Ob popolnem upoštevanju načela enakosti volilne pravice iz prvega odstavka 20. člena ZLV bi moral biti en član občinskega sveta voljen na 259 prebivalcev Občine. Podatki ministrstva pa po navedbah Ustavnega sodišča kažejo, da sta število prebivalcev na en mandat člana občinskega sveta in odstopanje od povprečja v Občini po volilnih enotah:
1. volilna enota: 319 prebivalcev – za 23,17 odstotka navzgor;
2. volilna enota: 249 prebivalcev – za 3,86 odstotka navzdol;
3. volilna enota: 203 prebivalcev – za 21,62 odstotka navzdol;
4. volilna enota: 275 prebivalcev – za 6,18 odstotka navzgor;
5. volilna enota: 356 prebivalcev – za 37,45 odstotka navzgor;
6. volilna enota: 168 prebivalcev – za 35,14 odstotka navzdol;
7. volilna enota: 315 prebivalcev – za 21,62 odstotka navzgor;
8. volilna enota: 317 prebivalcev – za 22,39 odstotka navzgor;
9. volilna enota: 223 prebivalcev – za 13,90 odstotka navzdol;
10. volilna enota: 198 prebivalcev – za 23,55 odstotka navzdol;
11. volilna enota: 228 prebivalcev – za 11,97 odstotka navzdol.
Dalje je Ustavno sodišče opozorilo, da iz ustaljene ustavnosodne presoje izhaja, da 5-odstotno odstopanje od povprečne velikosti volilne enote še zagotavlja spoštovanje načela enake volilne pravice. V obravnavani zadevi je v skladu s tem stališčem oblikovana le 2. volilna enota, ki zgolj za 3,86 odstotka navzgor odstopa od povprečne vrednosti 259 prebivalcev. Temu se do neke mere približa tudi 4. volilna enota, ki od merila 5 odstotkov odstopa za 1,18 odstotne točke. Odstopanja v drugih volilnih enotah pa so velika oziroma bistvena, je bilo jasno Ustavno sodišče. Zapisalo je, da sta najbolj sporni 5. in 6. (največja in najmanjša) volilna enota, saj se njuni odstopanji od idealne oziroma povprečne volilne enote približujeta 40 odstotkom. Razmerje med njima znaša 2,12 : 1, kar po mnenju Ustavnega sodišča pomeni, da ima volilna pravica volivca v 5. enoti več kot pol manjšo vrednost kot volilna pravica volivca v 6. volilni enoti. Da gre v obravnavani zadevi za bistvene razlike med velikostjo volilnih enot, potrjuje tudi izračun maksimalne relativne deviacije, ki znaša 72,59 odstotka. Takšna velika odstopanja pri oblikovanju volilnih enot pomenijo neskladje z načelom enakosti volilne pravice v vsakem primeru, tudi če bi morebiti obstajali razlogi, ki bi upravičevali nebistvena odstopanja, je prepričano Ustavno sodišče.
Glede na predstavljeno je presodilo, da je 3. člen Odloka v neskladju s prvim odstavkom 20. člena ZLV ter posledično s tretjim odstavkom 153. člena in prvim odstavkom 43. člena URS. Zato ga je razveljavilo.
Pripravil: Patricij Maček
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
