Poslovni stiki iz 13. točke 4. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK, Ur. l. RS, št. 43/2011) pomenijo tudi odnos dogovarjanja oziroma sodelovanja, ki obstaja ali je obstajal med uradno osebo in drugo fizično ali pravno osebo pri opravljanju dela v povezavi z nalogami oziroma obveznostmi, za katere so te pristojne oziroma zadolžene, je presodilo Vrhovno sodišče v sklepu v zadevi X Ips 42/2022 z dne 19. februarja 2025.
Dopuščeno revizijsko vprašanje
Vrhovno sodišče je dopustilo revizijsko vprašanje, ali predstavlja poslovni stik v skladu s 13. točko 4. člena ZIntPK (Uradni list RS, št. 43/2011) dejstvo, da je bila oseba, za katero je tožnik podpisal sklep o izbiri in z njo podpisal pogodbo o zaposlitvi, predhodno zaposlena pri istem delodajalcu v času, ko je bil tožnik tam direktor.
Sporna zakonska ureditev
Vrhovno sodišče je razlogovalo, da je ZIntPK v 37. členu, kot je veljal v času izdaje izpodbijane sodbe, določal, da mora biti uradna oseba pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne (prvi odstavek), ter da svoje funkcije ali službe ne sme uporabiti za to, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes (drugi odstavek). Nasprotje interesov je ZIntPK opredeljeval kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog (takratna 12. točka 4. člena ZIntPK), zasebni interes uradne osebe pa kot premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične osebe ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (takratna 13. točka 4. člena ZIntPK), je zakonsko ureditev povzelo Vrhovno sodišče.
O nedoločnih pravnih pojmih
Pojasnilo je, da sme zakonodajalec po ustaljeni praksi Ustavnega sodišča uporabljati tudi nedoločne pravne pojme, ki imajo res spreminjajočo se vsebino, vendar je njihovo bistvo v tem, da jih v opisu abstraktnega dejanskega stanu uporabi takrat, kadar želi s takšnim pojmom zajeti različne dejanske dogodke in stanja, ki imajo skupno pomensko vsebino. Uporaba nedoločnih pravnih pojmov sama po sebi ne pomeni kršitve 2. člena Ustave Republike Slovenije (URS), vendar je pri tem pomembno, da stopnja nedoločnosti pravnega pojma ni previsoka in da upravni organ pri njegovem vsebinskem polnjenju dometa razlagalnih argumentov ne prenapenja, saj bi se v nasprotnem primeru iz razlagalca zakona spremenil v njegovega nepristojnega ustvarjalca.
Vrhovno sodišče je spomnilo, da v skladu z ustaljeno prakso Ustavnega sodišča zakonska norma izpolnjuje zahteve po jasnosti in pomenski določljivosti predpisov iz 2. člena URS, če je mogoče z ustaljenimi metodami razlage ugotoviti njeno vsebino in je na ta način ravnanje organov, ki morajo izvajati zakon, določno in predvidljivo. Načelo pravne države prepoveduje obstoj predpisov, ki že zaradi svoje nejasne ubeseditve v konkretnih primerih omogočajo arbitrarno delovanje javne oblasti. Z vidika pravne varnosti torej predpis postane sporen takrat, kadar z razlago ne moremo priti do njegove jasne vsebine oziroma kadar se z ustaljenimi metodami razlage ne da ugotoviti njegove vsebine (ne pa že tedaj, ko samo besedilo predpisa ne daje odgovorov na vsa vprašanja, ki se utegnejo pojaviti v praksi), je poudarilo Vrhovno sodišče.
O poslovnih stikih
Po besedah vrhovnih sodnikov za razlago pojma »stik« v kontekstu relevantne pravne norme niso potrebni večji intelektualni napori. Že jezikovna in logična razlaga pripeljeta do očitnega sklepa, da »stik« med uradno osebo in drugo fizično ali pravno osebo pomeni medsebojno dogovarjanje, sodelovanje in spoznavanje. Tudi širitev tega pojma na »poslovni stik« po mnenju Vrhovnega sodišča že po očitni jezikovni razlagi pomeni stik, ki nastane med uradno osebo in drugo fizično ali pravno osebo pri opravljanju dela v povezavi z nalogami oziroma obveznostmi, za katere so te pristojne oziroma zadolžene.
Takšno razlago pojma »poslovni stik« po prepričanju Vrhovnega sodišča potrjuje tudi uporaba sistematične razlage. Iz prej navedene takratne 13. točke 4. člena ZIntPK namreč izhaja, da je bil »zasebni interes uradne osebe« opredeljen kot premoženjska ali nepremoženjska korist tako zanjo in njene družinske člane kot tudi za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela ta uradna oseba osebne, poslovne ali politične stike. Taka opredelitev relevantnih stikov po presoji Vrhovnega sodišča pomeni, da je zakonodajalec vanjo zajel vse vrste stikov med uradno osebo in drugimi fizičnimi ali pravnimi osebami, od osebnih, ki se nanašajo na posameznike v neformalni, zasebni sferi, do političnih, do katerih prihaja v povsem javnem in formalnem okolju. Razlaga, po kateri bi poslovni stiki v to opredelitev spadali le deloma oziroma po kateri bi bil velik del stikov, do katerih prihaja pri opravljanju dela oziroma delovnih nalog (glede na pravno podlago opravljanja dela), izvzet, je zato očitno v nasprotju s sistematiko ZIntPK, je bilo jasno Vrhovno sodišče.
To je nato razlogovalo, da do enakega rezultata pripelje tudi namenska razlaga. Namen zakonske opredelitve pojma »zasebni interes uradne osebe« iz takratne 13. točke 4. člena ZIntPK, ki zajema tudi »poslovne stike«, je pravno urediti univerzalno dolžnost uradne osebe, naj se izogiba dejanskemu ali možnemu nasprotju interesov. Ta namen pa je (ob dejstvu, da je razumevanje nasprotja interesov odvisno od razumevanja zasebnega interesa uradne osebe) mogoče doseči le, če v okviru pravnega pojma »zasebni interes uradne osebe« kot poslovne stike razumemo tudi stike, do katerih prihaja pri izvrševanju različnih delovnih obveznosti. Le če poslovne stike razumemo tako, namreč zakonska določba zajema vse vrste stikov, do katerih lahko prihaja med uradno osebo in drugo fizično ali pravno osebo, ter s tem vse osebe, s katerimi je oziroma je bila uradna oseba v tesnejšem odnosu.
Končno po presoji Vrhovnega sodišča takšno (širšo) razlago, po kateri zakonska opredelitev zajema vse vrste stikov, do katerih lahko prihaja med drugimi fizičnimi in pravnimi osebami ter uradno osebo, potrjuje tudi zgodovinska razlaga. Z novelo ZIntPK-C je bila namreč opredelitev pojma »zasebni interes uradne osebe« nadomeščena z opredelitvijo pojma »zasebni interes osebe«, ki je krog zavezancev še razširila, saj je zdaj določeno, da »zasebni interes osebe« pomeni »premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela ta oseba ali njen družinski član osebne, poslovne ali politične stike«.
Glede na predstavljeno je Vrhovno sodišče povzelo, da je bil nedoločni pravni pojem »poslovni stiki« iz takratne 13. točke 4. člena ZIntPK dovolj jasen in določen, da je bila njegova vsebinska opredelitev mogoča z uporabo ustaljenih metod razlage. »Poslovni stiki« tako po oceni Vrhovnega sodišča pomenijo tudi odnos dogovarjanja oziroma sodelovanja, ki obstaja ali je obstajal med uradno osebo in drugo fizično ali pravno osebo pri opravljanju dela v povezavi z nalogami oziroma obveznostmi, za katere so te pristojne oziroma zadolžene. Še več: analiza relevantne zakonske določbe pokaže, da formalna opredelitev stikov kot osebnih, političnih ali poslovnih niti ni odločilna. Gre namreč za zelo široko in splošno naštevanje področij, ki se med seboj prekrivajo, tako da skupaj pokrivajo praktično vse vidike medosebnih odnosov, morebitna napačna formalna opredelitev stika (kot na primer osebnega namesto poslovnega) pa nima nobenih pravnih posledic. V tem pogledu je bistveno pomembneje, ali odnos med uradno osebo in drugo fizično ali pravno osebo dosega takšno kakovost, da lahko pripelje do nastanka nasprotja interesov. To pa je kot pri vsakem nedoločnem pravnem pojmu odvisno od okoliščin primera, je bilo jasno Vrhovno sodišče.
Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje
Zato je zaključilo, da je odgovor na revizijsko vprašanje odvisen od okoliščin konkretnega primera. Od dejanskih okoliščin konkretnega primera je namreč odvisno, ali sta bila zaposlena pri istem delodajalcu pri svojem delu v odnosu medsebojnega dogovarjanja oziroma sodelovanja, ki bi lahko pripeljal do nasprotja interesov, ni pa mogoče tega izključiti vnaprej, le na podlagi zakonskega besedila, ki splošno našteva vrste stikov, pri katerih lahko pride do takega odnosa.
Pripravil: Patricij Maček
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
