c S

O kandidaturi za člana Državnega sveta že pravnomočno odločeno

24.11.2023

Ustavno sodišče je s sklepom Mp-1/23 z dne 11. 10. 2023 odločilo o pritožbi zoper sklep Državnega sveta št. 020-09-2/2022/58 z dne 21. 6. 2023 glede izvolitve člana Državnega sveta, ki naj ne bi imel pasivne volilne pravice.

Pritožbo je na Ustavno sodišče vložila interesna organizacija Asociacija (društvo nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture), ki je sodelovala pri volitvah člana Državnega sveta – predstavnika negospodarskih dejavnosti za področje kulture in športa. Pritožba je bila vložena zoper sklep, s katerim je Državni svet zavrnil pritožbo in potrdil mandat Luki Steinerju. Pritožnica se je sklicevala na predhodno odločitev Ustavnega sodišča, ko je razveljavilo mandat Tomaža Horvata kot kandidata v istem postopku imenovanja v Državni svet. Pritožnica je navedla, da so pri Luki Steinerju podani enaki razlogi za razveljavitev mandata, in sicer, da ne izpolnjuje pogojev za uresničevanje pasivne volilne pravice. Ti pogoji naj bi se namreč razlagali tako, da morajo biti kandidati usposobljeni za opravljanje dejavnosti s področja kulture ali športa ter da morajo to dejavnost opravljati redno, za plačilo in v takem obsegu, da jim pomeni znaten vir za preživljanje. Izvoljeni kandidat pa je bil zaposlen na delovnem mestu predsednika uprave družbe Športna loterija, d.d., ki je gospodarska družba, katere glavna dejavnost je prirejanje iger na srečo in je ustanovljena z namenom pridobivanja dobička. Drži sicer, da neprofesionalno opravlja tudi dejavnost športa kot predsednik Atletskega kluba Velenje, podpredsednik Smučarske zveze Slovenije in predsednik Komisije za organiziranost in pravne zadeve Olimpijskega komiteja Slovenije, vendar na področju športa ne dobiva nobenega dohodka. Pritožnica je še navedla, da delniške družbe ni mogoče enačiti s športno organizacijo niti opravljanja funkcije poslovodstva v njej z udejstvovanjem na področju športa.

Pritožba je bila posredovana v odgovor Državnemu svetu in Državni volilni komisiji (DVK). Ta je zavrnila očitke pritožnice in odgovorila, da je šlo za ponovljen postopek imenovanja zaradi že omenjene odločbe Ustavnega sodišča in razveljavitve kandidature Tomaža Horvata, ki naj bi ji naložila izvedbo ponovnih volitev ter izvedbo glasovanja o preostalih kandidatih, katerih kandidature so bile predhodno potrjene oziroma niso bile ugotovljene za nezakonite. DVK je tako navedla, da je ravnala v skladu z navedeno odločbo in izvedla ponovne volitve o preostalih kandidatih, ne da bi ponovno preverjala zakonitost kandidatur kandidatov.

Ustavno sodišče je najprej poudarilo, da ima pravico do pritožbe vsaka interesna organizacija, ki je imela pravico do sodelovanja v volilnem postopku in se je za takšno sodelovanje tudi odločila. Pritožnica je tako upravičena oseba za vložitev pritožbe, saj je predlagala seznam elektorjev in kandidata za člana Državnega sveta, ki ju je DVK potrdila.

Ustavno sodišče je najprej moralo odgovoriti na vprašanje, ali lahko pritožnica še doseže vsebinsko presojo ustreznosti kandidature Luke Steinerja, čeprav so bile volitve ponovljene zgolj v fazi glasovanja elektorjev. Če tega ne more, Ustavnemu sodišču ni treba odločati o vprašanju, ali izvoljeni kandidat izpolnjuje pogoje za uresničevanje pasivne volilne pravice. Cilj volilnega postopka je zakonito oblikovanje predstavniškega organa – v tem primeru Državnega sveta. Časovna omejenost volilnega postopka je posledica načela periodičnosti volitev, ki je eno od temeljnih načel volilnega prava. Temeljni namen tega načela je ohranjanje legitimnosti izvoljenih predstavnikov, to pa je pomembno tudi po zaključenem volilnem postopku, pri odločanju o pravilnosti izida volitev. Sistem pravnih sredstev pri varstvu volilne pravice mora biti zato oblikovan tako, da je vzpostavljeno ustrezno ravnovesje med učinkovitostjo postopkov, ki preprečuje kršitev načela periodičnosti volitev, in pravico prizadetih oseb do uveljavljanja pravnih sredstev. V tem primeru je torej ta postopek urejen tako, da lahko upravičena oseba vloži pritožbo na Državni svet zoper odločitve volilnih komisij, zoper odločitev Državnega sveta pa je predvidena pritožba na Ustavno sodišče.

Zaradi posebne pravne narave volilne pravice in pomembnosti načela periodičnosti volitev velja pravilo, da je pritožnik dolžan že v pritožbi zoper volilni izid, ki jo vloži na Državni svet, uveljavljati vse nepravilnosti, ki naj bi se v volilnem postopku zgodile ter so ali bi lahko vplivale na volilni izid. V pritožbi na Ustavno sodišče pa lahko tem kršitvam doda le nepravilnosti, ki naj bi jih pri odločanju o pritožbi povzročil Državni svet. Zgolj s takšnim pravilom o prekluziji je mogoče doseči, da je odločanje o varstvu volilne pravice po volilnem dnevu v zadostni meri osredotočeno in učinkovito.

Na podlagi tega je Ustavno sodišče ugotovilo, da je s prejšnjo odločbo, ko je razveljavilo kandidaturo Tomaža Horvata, hkrati tudi odločilo, da so bile kandidature preostalih kandidatov zakonite. O kandidaturi Luke Steinerja je bilo tako pravnomočno odločeno – ker ta ni bila izpodbijana, velja neizpodbojna domneva, da je zakonita. V ponovnem volilnem sporu tako pritožnica z očitkom o neprimernosti enega od kandidatov, česar prej ni izpostavila, ne more uspeti. Uveljavljala bi lahko zgolj kršitve, ki bi se zgodile na novem glasovanju, izvedenem po odločitvi Ustavnega sodišča. Ustavni sodniki so na podlagi navedenega zaključili, da pritožnica v obravnavani zadevi ne more doseči, da bi Ustavno sodišče odločalo o vprašanju, ali Luka Steiner izpolnjuje pogoje za uresničevanje pasivne volilne pravice. Pritožba je bila zato neutemeljena in jo je Ustavno sodišče zavrnilo.

IUS-INFO


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.