Sklep o sprejemu obvezne razlage občinskega predpisa ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, je presodilo Vrhovno sodišče v sklepu v zadevi I Up 100/2024 z dne 16. maja 2024. S tem je potrdilo odločitev Upravnega sodišča, ki je tožbo v upravnem sporu zoper tak akt zavrglo.
Uvodno
Vrhovno sodišče je uvodno pojasnilo, da iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje odločalo o tožbi, ki so jo kot tožeča stranka vložile skupaj tri tožnice zoper isti akt z enotnimi razlogi in tožbenim predlogom, odločitev pa temelji na presoji, da z njihovo tožbo napadeni sklep občinskega sveta o obvezni razlagi Odloka o lokacijskem načrtu Seča – polotok (v nadaljevanju Odlok) ni upravni akt. To po besedah vrhovne sodnice kaže, da je sodišče z izpodbijanim sklepom odločilo o dopustnosti tožbe z vidika predmeta spora, opredeljenega s tožbo, v povezavi z njegovo pravno naravo in torej neodvisno od vprašanja, ali tožnice s tožbo sploh varujejo svoje pravice ali pravne koristi. Tako je po oceni vrhovne sodnice neutemeljen pritožbeni ugovor, da prvostopenjsko sodišče s sklepom ni odločilo o tožbi vseh treh tožnic, ker da je priznalo aktivno legitimacijo prvi in tretji tožnici, ter bi moralo o njuni tožbi odločiti po vsebini po opravljeni javni obravnavi.
Razlogovanje Vrhovnega sodišča
Dalje je Vrhovno sodišče razlogovalo, da je pritožnica z drugimi navedbami poskušala utemeljiti svoje nestrinjanje z razlogom za zavrženje tožbe. Bistvo teh navedb je bilo, da je občinski svet nedopustno brez izvedbe zakonsko določenega postopka sprejemanja občinskih aktov spremenil bistvene sestavine veljavnega prostorskega akta tako, da je v njem določene priveze za plovila do dolžine 6 m popravil na dolžino 8,5 m. Po navedbah Vrhovnega sodišča je torej pritožnica trdila, da sporni sklep z obvezno razlago Odloka spreminja navedeni predpis brez izvedbe za to predpisanega postopka v zakonu. S tem je po oceni vrhovne sodnice dejansko pritrjevala, da s tožbo v upravnem sporu ni zatrjevala nezakonitosti upravnega akta, temveč nezakonitost spremenjenega predpisa (Odloka) zaradi nezakonitega postopka sprejemanja sprememb. Na podlagi 160. člena Ustave Republike Slovenije (URS) pa ima pooblastilo za to presojo Ustavno sodišče, je bilo jasno Vrhovno sodišče.
Glede na predstavljeno po naziranju Vrhovnega sodišča pritožba ni mogla izpodbiti stališča izpodbijanega sklepa, da sklep občinskega sveta o obvezni razlagi Odloka ni upravni akt, ki bi bil sprejet v okviru izvrševanja upravne funkcije občinskega sveta. Za tak (upravni) akt bi sledeč določbi drugega odstavka 2. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) šlo, če bi občinski svet v obravnavani zadevi s sklepom javnopravno, enostransko, oblastveno odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Da gre v obravnavani zadevi za tako vsebinsko odločitev o pravicah konkretne fizične ali pravne osebe, pa v pritožbi po navedbah Vrhovnega sodišča ni bilo zatrjevano.
Ob tem je Vrhovno sodišče dodalo, da so nebistvene pritožbene navedbe, da naj bi obvezna razlaga služila za podlago izdanemu gradbenemu dovoljenju za mostovž in priveze plovil do dolžine 8,5 m v Kanalu sv. Jerneja. Vprašanje nezakonitosti ali neustavnosti predpisa, na katerem temelji izdana upravna odločba (gradbeno dovoljenje), je namreč po stališču Vrhovnega sodišča vprašanje, ki se rešuje v postopkih (upravnem in sodnem) za izdajo tega dovoljenja, in ne v pričujočem upravnem sporu.
Sklep
Vrhovno sodišče je glede na obrazloženo in ker po njegovi presoji tudi preostale pritožbene navedbe niso mogle vplivati na odločitev, podani pa niso bili niti razlogi, na katere mora Vrhovno sodišče paziti po uradni dolžnosti, to pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (76. člen v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1).
Pripravil: Patricij Maček
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
