Področje dohodnine, torej obdavčitve dohodkov fizičnih oseb, se nenehno spreminja s ciljem prilagajanja spremenjenim razmeram na trgu. Glavni razlogi za sprejetje tokratne novele Zakona o dohodnini (ZDoh-2AB) so podpora razvoju trga dela z davčnimi ukrepi in podpora razvoju nagrajevanja delavcev v lastništvu delodajalca s poudarkom na inovativnih zagonskih podjetjih, ureditev davčnega vprašanja normirancev ter uskladitve z novim sistemom socialnega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.
Z vidika podpore trgu dela je zakonodajalec pripravil davčno politiko, katere namen je spodbujati določene segmente zaposlovanja nove delovne sile v Sloveniji.
Tako se uvaja nova posebna osebna olajšava za nove rezidente (torej osebe, ki pred zaposlitvijo niso bili rezidenti Slovenije), s katero želijo v Slovenijo privabiti tuje izobražene delavce. Nov 113.a člen tako določa, da se zavezancu, ki prejema dohodke iz delovnega razmerja, prizna zmanjšanje dohodnine v višini 7 odstotkov prejete plače oziroma nadomestila plače ob izpolnjevanju zakonskih pogojev (rezidentstvo Slovenije, v zadnjih dveh zaporednih davčnih letih pred datumom nastopa dela v Sloveniji ni bil rezident Slovenije in v tem obdobju ni imel obdavčljivih dohodkov z virom v Sloveniji, njegova plača znaša najmanj dvakratnik zadnje povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s podjetjem, ki je rezident Slovenije (oziroma nerezident in ima tu podružnico), ter je star manj kot 40 let). Zmanjšanje dohodnine se prizna največ za pet zaporednih davčnih let.
K spodbujanju zaposlovanja tuje delovne sile naj bi prispevala tudi manjša sprememba 116. člena ZDoh-2, na podlagi katere tujim delavcem ne bo več treba dokazovati, da so v državi svojega rezidentstva dohodki, doseženi v Sloveniji, izvzeti iz obdavčitve ali so neobdavčeni.
Z novelo se tudi skuša spodbuditi lastništvo delavcev v lastniški strukturi delodajalca ali v delodajalcu nadrejeni družbi.
Tako se z novim dvanajstim odstavkom 16. člena določa posebna davčna obravnava za dohodek iz delovnega razmerja, ki se izplača v naravi, in sicer v obliki delnic ali deležev v družbi. Za to vrsto dohodka iz delovnega razmerja se predlaga odstop od koncepta brutenja dohodkov v naravi, kot to določajo splošna pravila ZDoh-2, in sicer zaradi spodbujanja nagrajevanja delavcev v obliki delnic in deležev na način, da se stroški delodajalca pri tem bistveno ne povečajo, saj je to element, ki lahko zavira tako nagrajevanje in posledično udeležbo delavcev v lastniški strukturi delodajalca – gospodarske družbe. Navedena možnost se bo lahko uporabila, če se ne uporabijo šesti do osmi odstavek 43. člena ZDoh-2.
V t. i. inovativnih podjetjih (ki so vpisana v register inovativnih zakonskih podjetij) je podobno kot navedeno predlagana nova ureditev davčne obravnave dohodka iz zaposlitve (bonitete), ki ga delavci prejmejo od svojega delodajalca, v obliki delnic ali deležev v tem delodajalcu, in sicer se lahko pod določenimi pogoji določi zamik izračuna davčne obveznosti od tovrstnega dohodka ali pa se prek upoštevanja negativnih razlik pri ugotavljanju davčne osnove ter uvedbe možnosti povprečenja lahko zniža davčna obveznost (tako novi 45.b člen ZDoh-2). Seveda zakon določa, pod katerimi pogoji se uveljavlja posebna davčna obravnava za delavce inovativnih zagonskih podjetij, določa pa tudi, da ne glede na navedeno davčna obveznost nastane, če delavec na primer odsvoji pridobljene delnice ali deleže oziroma če pride do prekinitve delovnega razmerja ali če pride do prenehanja ali preoblikovanja delodajalca oziroma je od pridobitve delnic ali deležev preteklo deset let.
Spreminja se obdavčitev normirancev
Področje normirancev, natančneje, zavezancev, katerih davčna osnova od dohodkov iz dejavnosti se ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, je bilo od uvedbe leta 1991 večkrat spremenjeno in dopolnjeno, nazadnje leta 2022 (z uporabo od leta 2023 naprej). Ker sistem preveč odstopa od načela obdavčevanja po ekonomski moči in posledično enake obravnave zavezancev v podobnih dohodkovnih položajih ter omogoča zlorabe sistema, so bili sprejeti ukrepi, ki predvidevajo znižanje meje za priznavanje normiranih odhodkov s 100.000 evrov na 60.000 evrov (ter s 50.000 evrov na 30.000 evrov za popoldanske s. p.) s prehodnim obdobjem do leta 2027 (spremenjeni 48. člen). Pomembno spremembo pomeni tudi obveznost normirancev, da razkrijejo prihodke, dosežene s povezano osebo (novi petnajsti odstavek 48. člena). Na ta način naj bi se preprečila prikrita izplačila dobička prek s. p.-ja. V prehodnih in končnih določbah novele so še posebej urejeni pogoji za izstop iz sistema normiranih odhodkov za leti 2025 in 2026.
Med preostalimi spremembami, ki jih prinaša novela zakona, naj omenimo še:
– Bonitete v zvezi z vozili na električni pogon. Ne glede na novi deveti odstavek 43. člena ZDoh-2 je vrednost bonitete, če delodajalec zagotovi osebno motorno vozilo na električni pogon za zasebne namene, za davčna leta 2025 do 2029 enaka nič (22. člen novele). Prav tako se po novem za boniteto ne bosta štela zagotavljanje električne energije na polnilnih postajah delodajalca in tudi ne zagotovitev kolesa ali kolesa rikše v vrednosti do 2000 evrov, ki ga delodajalec zagotovi delavcu (novi 8. in 9. točka tretjega odstavka 39. člena).
– Zaradi uveljavitve novega tipa socialnega zavarovanja – zavarovanja za dolgotrajno oskrbo – je s spremembo zakona določeno, da se dohodnina ne plača od dohodkov, ki jih v obliki povračil stroškov, storitev ali drugih ugodnosti v naravi prejmejo upravičenci na podlagi zdravstvenega zavarovanja in zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, med oproščene dohodke pa spadajo tudi začasni denarni prejemki po zakonu, ki ureja dolgotrajno oskrbo (spremenjeni 23. člen).
– Skladno z odločbo Ustavnega sodišča U-I-26/20-9 je spremenjena 5. točka 27. člena ZDoh-2, in sicer se kot dohodek, od katerega se ne plača dohodnina, določa tudi odškodnina za navadno škodo (zmanjšanje premoženja) ter odškodnina za nepremoženjsko škodo – za pretrpljene telesne bolečine, za pretrpljene duševne bolečine in za strah.
– Posebna ureditev bo veljala tudi za pretekle izgube, in sicer bo lahko zavezanec uveljavljal zmanjšanje davčne osnove za davčne izgube, nastale v davčnih letih do vključno leta 2024, v davčnih letih do vključno davčnega leta 2029.
– Olajšava za vlaganja v digitalni in zeleni prehod, ki jo sicer poznamo že od leta 2022, ima namen spodbuditi investiranje v opremo oziroma v tehnologije, ki bodo zavezancem olajšale doseganje ciljev iz t. i. zelenega dogovora. Z dopolnitvijo 65.a člena se neizkoriščeni del olajšave za digitalni in zeleni prehod lahko prenese v naslednje petletno obdobje. Dodatna olajšava za donacije v višini 0,2 odstotka obdavčljivih prihodkov se bo s spremembo 66. člena razširila tudi na izplačila drugim nevladnim organizacijam na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu.
Novela bo začela veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu, novi dvanajsti odstavek 16. člena, spremenjeni 26. člen, nova 8. točka tretjega odstavka 39. člena, spremenjena 43. in 45. člen, novi 45.b člen, spremenjeni 48., 59., 60., 65.a in 66. člen, novi deseti odstavek 98. člena, novi 113.a člen ter spremenjeni 116., 120. in 127. člen zakona pa se uporabljajo za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2025, razen spremenjenega 42. člena zakona, ki se začne uporabljati za davčna leta od vključno 1. januarja 2026.
Pripravila: mag. Jamina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
