c S

Novela ZUP - nekaj dobrodošlega, nekaj nepotrebnega, nekaj novih težav

12.01.2026 Državni zbor je sprejel novelo Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).1 Je bila novela ZUP-I res sprejeta zato, da bo lahko Ministrstvo za javno upravo (MJU) pripravilo novelo novele?2 Težko je razumeti, da sprejemamo predpise, vedoč, da jih moramo popraviti. Sprejem novele nikakor ni bil nujen. Potrebnih je bilo nekaj popravkov obstoječega zakona, vendar pa novela na več mestih dodatno zapleta upravni postopek.

Vlada je na svoji spletni strani3 sicer navedla, da novela ZUP optimizira procesna pravila, organe in stranke pa administrativno razbremenjuje. ZUP se po mnenju vlade s temi spremembami prilagaja sodobnemu načinu življenja, omogočeno bo bolj učinkovito vodenje upravnih postopkov, upravni postopek bo postal prijaznejši za uporabnike, hkrati pa bo razbremenil zaposlene na organih, ki bodo lahko več svojega časa namenili vsebinskemu odločanju.

Menim, da je temelj posodobitve delovanja javne uprave v poenostavitvi postopkov ter v jasnih in nezapletenih predpisih. Žal je novela ZUP daleč od enostavnega, jasnega in učinkovitega predpisa. Verjetno novela novele tega ne bo spremenila. Novela ZUP-I le v manjši meri poenostavlja upravne postopke. Pa tudi te poenostavitve niso povsem jasne. Organom je v posameznih delih postopka prepuščeno preveč diskrecijske pravice, kar dela postopke nepregledne.

Z upravnimi postopki se državljanke in državljani ter prebivalke in prebivalci Slovenije srečujemo pogosto. Zaradi izjemnega števila upravnih postopkov, pa tudi zaradi njihove občutljivosti je ZUP pomemben predpis. Zato me čudi način, kako je nastajal. Brez zunanjih strokovnjakov. Z velikimi spremembami, ki so bile narejene od predloga vlade iz leta 2024 do sprejete novele v 2025. Te spremembe kažejo na to, da predlog ni bil dovolj domišljen. Spremembe pa so bile narejene na hitro in v želji, da se novelo sprejme, ne glede na vse pripombe, ki so bile podane.

Novela nekega predpisa naj bi odpravila pomanjkljivosti obstoječega. Novela ZUP pa v upravne postopke vnaša nove, dodatne člene in še več nejasnosti. Nove določbe po eni strani zmanjšujejo pravice strank, po drugi strani pa bodo povzročile stres med uradnimi osebami, ki vodijo postopke, ker so zapletene, nejasne in nedoločne. Zagotovo bo veliko vprašanj organov in posledično mnenj MJU, kako izvajati zakonske spremembe.

Kaj je v noveli dobrodošlo?

Vsekakor je to rok, v katerem bodo morali novo zaposleni opraviti izpit iz splošnega upravnega postopka. Ta se iz treh podaljšuje na šest mesecev.

V noveli ni več določen rok, v katerem mora organ poslati stranki zahtevo za formalno dopolnitev vloge. Do sedaj je moral to storiti v petih delovnih dneh. Zaradi postopka evidentiranja in dodeljevanja vlog zaposlenim ter zaradi velikega števila zadev so uradniki temu roku težko sledili, upravna inšpekcija pa je skoraj v vsakem zapisniku o nadzoru nanj opozarjala. Uradniki bodo sedaj, ko je rok ukinjen, v tem delu postopka morda nekoliko lažje zadihali, vseeno pa bodo morali biti izjemno hitri, saj bodo morali po noveli ZUP izdati odločbo v dveh mesecih od prejema vloge, in ne več v dveh mesecih od dne, ko bo vloga formalno popolna.

Na vprašanja, ki se pojavljajo ob formalni popolnosti vlog, sem že opozorila.4 Te nejasnosti tudi po noveliranem zakonu ostajajo.

Menim, da bodo lahko organi stranko z istim dopisom opozorili na formalno nepopolnost vloge in da bo njena vloga, če je ne bo dopolnila, zavržena, v nadaljevanju dopisa pa bodo lahko navedli, kaj bo morala stranka po tem, ko bo vloga formalno popolna, predložiti še v ugotovitvenem postopku. Stranko bodo lahko tudi opozorili, da bo, če po formalni popolnosti ne bo predložila dokazov, potrebnih v ugotovitvenem postopku, njena vloga zavrnjena. Je pa to spet v nasprotju z mnenjem MJU, da lahko uradna oseba začne vlogo vsebinsko obravnavati šele, ko je vloga formalno popolna. Predvidevam sicer, da se bo to mnenje sedaj nekoliko spremenilo. V nasprotnem primeru ne vidim smisla za ukinitev navedenega roka.

Nekoliko bo olajšala delo tudi določba, da bo zapisnike v fizični ali elektronski obliki sedaj podpisala samo uradna oseba, ki bo vodila dejanje, podpisi drugih udeležencev pa ne bodo več potrebni. Uradna oseba se bo podpisala samo na koncu zapisnika, in ne več na vsaki strani. Medtem ko bo stranka še vedno lahko dala pripombe na celotni zapisnik, pa bodo druge osebe lahko ugovarjale zapisniku samo v delu, v katerem bo njihova izjava. Zapisnikov, ki jih bo uradna oseba narekovala v elektronski nosilec zvoka, ne bo več treba prepisati.

Ustna obravnava se bo zaradi večje učinkovitosti lahko zvočno ali zvočno-slikovno snemala. Uradna oseba bo lahko od oseb, ki bi jih sicer povabila kot priče na ustno obravnavo, zahtevala, da predložijo samo svojo izjavo.

Te verjetno kar dobrodošle spremembe pa postopka ne bodo pospešile.

Kaj je v noveli nepotrebnega?

Nepotrebno je skrajševanje časa, po katerem bo nastopila fikcija vročitve, s petnajst na sedem dni. Rok se skrajšuje pri fizičnem in elektronskem vročanju.

Novost je tudi izdaja informativne odločbe. Uvedena je z namenom združitve dveh delov postopka – seznanitve stranke in izdaje odločbe. Če bo organ presodil, da ugotovljeno dejansko stanje ustreza materialni resnici, bo lahko zaradi zagotavljanja pravice do izjave izdal informativno odločbo in z njo seznanil stranko z dejstvi in okoliščinami, pomembnimi za izdajo odločbe. Zoper informativno odločbo bo možen ugovor v 21 dneh od njene vročitve. Po ugovoru bo organ po potrebi dopolnil postopek ali izdal odločbo o glavni stvari. Če bo postopek dopolnil, bo lahko izdal novo informativno odločbo. Če ugovor ne bo vložen, bo informativna odločba postala pravnomočna odločba. V tem delu pričakujem precej negotovosti pri strankah in posledično številna vprašanja, ki bodo naslovljena na organe.

Uradna oseba bo imela pri izdaji informativne odločbe diskrecijsko pravico. Lahko se bo odločila, da bo stranko z ugotovitvami seznanila tako kot do sedaj, z dopisom ali zapisniško, ali pa bo izdala informativno odločbo. Težko je napovedati, kakšen način bodo izbrale uradne osebe. Menim, da bi se sama odločila za sedanji način dela. Zagotovo bo nenavadno in verjetno tudi nepregledno, če bodo v zadevi ena, dve ali morda celo več (kar se sicer ne bi smelo dogajati) informativnih odločb in nato še končna odločba.

Kot pretirane ocenjujem določbe, ki se nanašajo na ravnanje s tajnimi podatki. K sreči pa se tajni podatki nahajajo le v sorazmerno majhnem številu upravnih postopkov.

Nadaljevanje članka za naročnike >> dr. Bojana Zadravec: Novela ZUP - nekaj dobrodošlega, nekaj nepotrebnega, nekaj novih težav

>> ali na portalu Pravna Praksa, št. 48, 2025

>> Še niste naročnik? Preverite uporabniške pakete!
-------------------------------

Opombe:
1 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o splošnem upravnem postopku je bil objavljen v Ur. l. RS, št. 85/25. Datum objave je 6. november 2025. Zakon pa bo začel veljati tri mesece po objavi.
4 Zadravec, B.: Formalna popolnost vlog v upravnih postopkih. PP, št. 31-32/2024, str. 11-13.




Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.