Novela ZFPPIPP-I

Najpomembnejša novost novele je uskladitev besedila zakona z odločbo Ustavnega sodišča U-I-414/20-13 z dne 3. 5. 2023, s katero je le-to ugotovilo neustavnost devetega odstavka v zvezi s 1. točko drugega odstavka 112. člena ZFPPIPP, ki se nanaša na ustavitev imenovanja posamezne osebe za upravitelja v novih zadevah. Ustavno sodišče je namreč ugotovilo, da posledice neimenovanja upravitelja zadanejo le-tega avtomatično, neodvisno od vrste, teže in okoliščin očitane storitve kataloškega kaznivega dejanja, in niso omejene le na primere, ko bi bilo že na prvi pogled z vidika zasledovanega cilja nadaljevanje upraviteljevega dela popolnoma očitno nevzdržno (na primer kazniva dejanja v povezavi z zlorabo funkcije upravitelja), in tako zajemajo tudi primere, ko bi upravitelj ob upoštevanju vseh (morebiti tudi izjemnih) okoliščin glede na (splošni) standard vrednosti javnega zaupanja morda vendarle lahko nadaljeval delo brez nevarnosti za zasledovani cilj zakonodajalca, ki je zagotavljanje objektivne integritete postopkov zaradi insolventnosti. Kljub ugotovljeni neustavnosti se je ureditev še uporabljala, saj je sodišče ocenilo, da je to nujno zaradi varstva zaupanja v delovanje upraviteljev in objektivno integriteto postopkov zaradi insolventnosti, ki sta nujno pogojena tudi s tovrstno integriteto udeleženih oseb.

Spremenjeni 1. in 2. točka drugega odstavka 112. člena ZFPPIPP tako določata, da se kot upravitelj v novih zadevah ne more imenovati oseba, če je zoper njo uveden kazenski postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja iz tretjega odstavka 108. člena ZFPPIPP, ki ni zajeto v 2. točki tega odstavka, in je v tem postopku obtožnica postala pravnomočna ali je na podlagi obtožnega predloga razpisana glavna obravnava ter je glede na naravo, težo ali okoliščine očitanega kaznivega dejanja okrnjeno zaupanje v opravljanje funkcije upravitelja, če je zoper njo uveden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, storjenega pri opravljanju pristojnosti in nalog upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti, ali kaznivega dejanja, storjenega z naklepom, zoper premoženje ali zoper gospodarstvo, za katero je predpisana kazen zapora pet ali več let, in je v tem postopku pravnomočno uvedena preiskava ali je postala obtožnica pravnomočna brez preiskave ali je na podlagi obtožnega predloga razpisana glavna obravnava. Prav tako je bila spremenjena 2. točka v šestem odstavku 112. člena, ki določa, da mora minister za pravosodje o prej navedeni začasni ustavitvi imenovanja odločiti v najkrajšem možnem času od trenutka, ko izve za razlog za začasno ustavitev.

Poleg te poglavitne rešitve se z novelo spreminja še drugi odstavek 21. člena zvezi z opredelitvijo prednostnih terjatev: v postopku sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeće insolventnosti in v postopkih zaradi insolventnosti so prednostne terjatve tudi nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale pred začetkom postopka sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti oziroma postopka zaradi insolventnosti.

Spreminja se tudi 24.c člen, ki ureja »ključno pogodbo dolžnika«, pri čemer sta bila črtana drugi in tretji odstavek, njuna vsebina pa je sedaj urejena v novem 167.a členu, ki določa posebna pravila glede ključnih pogodb. Ključna pogodba dolžnika je vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba, katere izvajanje je potrebno za nemoteno tekoče poslovanje dolžnika, vključno s pogodbami glede dobav, katerih prekinitev bi ustavila opravljanje dolžnikove dejavnosti.

Nato je v 390. členu ZFPPIPP glede na usklajenost določb zakona, ki ureja postopke izvršbe in zavarovanja, v zvezi z izvzetji določenih prejemkov iz izvršbe in omejitvami izvršbe ter prejemkov ter določb ZFPPIPP glede prejemkov, ki so izvzeti iz stečajne mase ali spadajo v stečajno maso v omejenem znesku, predlagano črtanje drugega odstavka, saj navedena določba ne dosega več svojega namena, temveč predstavlja zgolj dodatno administrativno breme za deležnike postopkov (sodišča, upnike in upravitelje).

Manjše spremembe je bil deležen tudi 233. člen zakona, ki ureja vprašanje predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka in dopolnitev nepopolnega predloga; 383. člen, ki v spremenjenem šestem odstavku določa, da se v postopku osebnega stečaja nad podjetnikom ali zasebnikom deveti odstavek 374. člena smiselno uporablja tako, da to dobroimetje ostane dolžniku; dopolnjuje pa se tudi 413. člen, ki ureja evidenco sklepov o odpustu obveznosti, tako da bo omogočeno ažurnejše oziroma zanesljivejše in učinkovito vodenje navedene evidence. Novela v prehodnih določbah predvideva še ustavitev postopkov davčne izvršbe. V primeru, ko ob uveljavitvi novele teče postopek davčne izvršbe za izterjavo davkov in prispevkov ter prednostne terjatve (spremenjeni 21. člen ZFPPIPP), mora davčni organ v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona izdati sklep, s katerim se postopek davčne izvršbe za izterjavo te terjatve ustavi.

Novela bo začela veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu RS.

Pripravila: mag. Jasmina Potrč

---

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.