c S

Novela ZDR-1D

14.11.2023

Novela > Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki jo je prejšnji teden potrdil Državni zbor, uvaja nekaj novosti, kot je posebno varstvo za žrtve družinskega nasilja, drugačno ureditev pisnega opozorila pred odpovedjo iz krivdnega razloga, pravica do odklopa ter nekatere druge spremembe.

Novela v slovenski pravni red prenaša Direktivo 2019/1152 o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v Evropski uniji in Direktivo 2019/1158 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev v delu, ki se nanaša na izvajanje delovnopravnih pravic in obveznosti.

V 2. in 3. členu novele (17. in 31. člen ZDR-1) so urejene novosti glede sestavin pogodbe o zaposlitvi, in sicer mora pogodba po novem vsebovati določilo o plačilu dodatkov in drugih sestavinah plače delavca, plačilnem obdobju, plačilnem dnevu in načinu izplačevanja plače ter določilo o usposabljanju, ki ga zagotovi delodajalec. Z zvezi z navedenim se lahko stranki pogodbe o zaposlitvi sklicujeta na zakone, kolektivne pogodbe ali splošne akte delodajalca.

V 49. členu, ki ureja sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi ali spremembe zaradi spremenjenih okoliščin, se v novem petem, šestem in sedmem odstavku ureja vprašanje sklenitve nove pogodbe oziroma spremembe pogodbe, če je pobudnik za to delavec. Tako velja, da mora delodajalec pisno utemeljiti svojo odločitev v 30 dneh, ko je prejel predlog delavca, utemeljitev pa lahko pošlje po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in katerega uporabo nalaga delodajalec. Predlog za izboljšanje zaposlitve lahko delavec poda po poteku šestih mesecev od sklenitve pogodbe o zaposlitvi oziroma po poteku poskusnega dela, kadar to traja dlje kot šest mesecev. Če delavec delodajalcu poda enak predlog za spremembo pogodbe ali novo pogodbo zaradi izboljšanja zaposlitve ali pogojev dela, mora delodajalec svojo odločitev pisno utemeljiti le, če je od predhodno podanega predloga preteklo najmanj eno leto.

V okviru ureditve pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom novi 65.a člen izrecno ureja pravico delavca, ki neguje otroka, starega do osem let, ali zagotavlja oskrbo iz četrtega odstavka 182. člena, da v času trajanja delovnega razmerja zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja predlaga sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas za določen čas. V času trajanja takšne zaposlitve mirujejo pravice, obveznosti in odgovornosti iz pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Delodajalec mora svojo odločitev o predlogu delavca pisno utemeljiti v 15 dneh. Pisna utemeljitev se lahko pošlje tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in katerega uporabo nalaga delodajalec.

Novela pa uvaja še eno spremembo zaposlitev s krajšim delovnim časom, in sicer se z novim 67.a členom ureja posebno varstvo za žrtve družinskega nasilja v obliki krajšega delovnega časa omenjenih žrtev. Delavec, ki je žrtev nasilja v družini, lahko v času trajanja delovnega razmerja zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja predlaga sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas za obdobje urejanja zaščite, pravnih in drugih postopkov ter odpravljanja posledic nasilja v družini. Tak delavec ima pravico do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti ter druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja kot delavec, ki dela polni delovni čas, če z ZDR-1 ni drugače določeno, ter pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas, če zakon tako določa. Novi 168.a člen daje delavcu, ki je žrtev nasilja v družini, do pet delovnih dni plačane odsotnosti z dela v posameznem koledarskem letu zaradi urejanja zaščite, pravnih in drugih postopkov ter odpravljanja posledic nasilja v družini. Dodatno tudi nova 189.a in 189.b člen urejata varstvo delavcev, ki so žrtev nasilja v družini.

Spreminja se tudi ureditev pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela na domu: delavec lahko predlaga sklenitev pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela na domu zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. V tem primeru mora delodajalec svojo odločitev pisno utemeljiti najkasneje v 15 dneh. Pisna utemeljitev se lahko pošlje po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in katerega uporabo nalaga delodajalec.

V poglavju o prenehanju pogodbe o zaposlitvi se spreminja ureditev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Rok, v katerem delavec ne sme ponovno storiti kršitve, se z zakonom spreminja z enega leta na šest mesecev. Skrajšuje se tudi najdaljši dovoljeni rok, če je rok določen v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti, in sicer z dveh let na 18 mesecev (prvi odstavek 85. člena). Nov četrti do šesti odstavek 85. člena urejajo pravico delavca, da mu delodajelec v treh do tridesetih delovnih dneh od prejema pisnega opozorila omogoči, da se izjavi o očitanih kršitvah, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči. V postopku zagovora, v katerem se lahko delavec izjavi o očitanih kršitvah, lahko po pooblastilu delavca sodeluje sindikat, če delavec ni član sindikata, pa svet delavcev oziroma delavski zaupnik ali druga oseba, ki jo delavec pooblasti. Odločitev o pisnem opozorilu pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga mora biti podana v osmih dneh po podani izjavi o očitanih kršitvah, izražena v pisni obliki, obrazložena in vročena delavcu.

Natančneje je določena tudi vrnitev delavca na delo po prenehanju razlogov za suspenz pogodbe, in sicer ima pravico in dolžnost vrniti se najkasneje v roku petih delovnih dni (prej niso bili poudarjeni delovni dnevi), s spremembo 61. člena ZDR-1 pa je še določeno višje nadomestilo plače agencijskemu delavcu za čas, ko ne dela, in sicer se je povišalo s 70 % minimalne plače na 80 % osnove iz sedmega odstavka 137. člena ZDR-1. Spremenjen prvi odstavek 67. člena določa, da ima delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zdravstvenem zavarovanju, starševskem varstvu ali drugimi predpisi, pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas.

Dopolnjuje se 90. člen z novo tretjo alinejo, ki določa, da se za neutemeljen odpovedni razlog šteje tudi opravljanje dela na domu ali s krajšim delovnim časom ali v drugače razporejenem delovnem času zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ali predlog za tak način opravljanja dela.

Spreminjata pa se tudi dva razloga za podajo izredne odpovedi s strani delavca (111. člen), in sicer lahko delavec poda odpoved, če mu delodajalec vsaj dva meseca ni izplačeval plače ali nadomestila plače ter če mu delodajalec dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plače ali nadomestila plače ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku.

Nov 141.a člen uvaja subsidiarno odgovornost v okviru gradbene dejavnosti. Določa, da če delodajalec, ki je podizvajalec, delavcu ne zagotovi plačila, je za izpolnitev te obveznosti subsidiarno odgovoren pogodbenik, katerega neposredni podizvajalec je delodajalec.

Na novo je urejena tudi pravica do odklopa (142.a člen), ki daje delavcu pravico, da delodajalec ne posega v njegov prosti čas v času dnevnega ali tedenskega počitka, izrabe letnega dopusta ali druge upravičene odsotnosti z dela. V ta namen mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe.

Spremembe se uvajajo tudi na področju posebnega varstva pred odpovedjo za predstavnike delavcev (113. člen); po novem je izrecno določeno, da v primeru, ko se sklene nova zaporedna pogodba o zaposlitvi za določen čas za isto delo, ta ne sme vključevati poskusnega dela (125. člen), nekoliko pa je tudi spremenjen člen o zadrževanju in pobotu izplačila plače (136. člen), ki po novem določa, da lahko delodajalec v zakonsko določenih primerih poleg izplačevanja plače zadrži tudi izplačilo povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov delavcu.

V IV. poglavju o varstvu nekaterih kategorij delavcev se črtata prvi oddelek »Varstvo žensk« in 181. člen ter spremeni 2. oddelek »Varstvo delavcev zaradi nosečnosti, starševstva in oskrbe«, v okviru katerega je na novo urejena oskrba, za katero delavcu pripada tudi dopust (tako spremenjena 182. in 186. člen zakona ter novi 167.a člen).

Novela je začela veljati 16. novembra.

Pripravila: mag. Jasmina Potrč


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.