Implementacija evropskih pravnih aktov
Zakonodajalec v 1. členu razširja katalog implementiranih direktiv in uredb. Poleg že veljavne Direktive 2019/884/EU o izmenjavi informacij o državljanih tretjih držav dodaja tri nove uredbe. Uredba 2018/1805/EU o vzajemnem priznavanju sklepov o začasnem zavarovanju in odvzemu premoženja nadomešča dosedanji Okvirni sklep 2006/783/PNZ in prinaša celovito ureditev postopkov priznanja in izvršitve sklepov o odvzemu premoženja. Uredba 2019/816/EU vzpostavlja centralizirani sistem ECRIS-TCN za določitev držav članic, ki razpolagajo z informacijami o obsodbah državljanov tretjih držav. Uredba 2019/818/EU pa ureja interoperabilnost informacijskih sistemov na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja.
Evropski preiskovalni nalog in začasna premestitev priprtih osebZakonodajalec v 5. členu razširja katalog razlogov za zavrnitev evropskega naloga za prijetje in predajo. Med nove razloge sodijo obsodba ali oprostitev v tretji državi za isto kaznivo dejanje, pravnomočna ustavitev postopka ali zavrnitev obtožbe v Sloveniji ter dosežen zastaralni rok. Poseben pomen ima nova 10. točka prvega odstavka 11. člena, ki omogoča zavrnitev predaje pri obsodbah v nenavzočnosti, razen če so izpolnjeni posebni pogoji.
Bistvena novost je uveljavitev načela sorazmernosti pri izdaji evropskega naloga. Drugi odstavek 41. člena določa, da nalog lahko sodišče izda le, če je kazenski postopek ali sankcija v javnem interesu, sorazmernem s posegom v pravice posameznika. Ta določba zagotavlja, da se mehanizem ne uporablja v bagatelnih primerih.
Zakon v novih členih a77.b in b77.b ureja začasno premestitev priprtih oseb zaradi izvršitve preiskovalnega dejanja. Domače sodišče lahko izda poseben evropski preiskovalni nalog o začasni premestitvi priprte osebe v drugo državo članico, če ima ta oseba pravico ali dolžnost sodelovati pri preiskovalnem dejanju. Pri osumljencu ali obdolžencu je začasna premestitev dopustna le na njegovo zahtevo, medtem ko za druge priprte osebe privolitev ni potrebna. Začasna premestitev traja največ 14 dni. Obratno domače sodišče izvršuje naloge drugih držav članic za začasno premestitev v Slovenijo, pri čemer oseba lahko v 48 urah po vročitvi vloži pritožbo, ki ne zadrži izvršitve.
Priznanje in izvršitev sklepov o odvzemu premoženjaZakonodajalec v 11. členu s sklicevanjem na neposredno uporabo Uredbe 2018/1805/EU razjasnjuje, da poglavje ureja le razloge za zavrnitev priznanja ter postopke odločanja. Uredba sama določa pogoje za priznanje, obveznost sodelovanja in druge materialnopravne standarde.
Spremenjeni 224.č člen uvaja novo dolžnost preiskovalnega sodnika, da pred odločitvijo o priznanju sklepa o začasnem zavarovanju obvesti državnega tožilca. Državni tožilec lahko v treh dneh, v nujnih primerih v 24 urah, predlaga odlog izvršitve. Če organ izdajatelj zahteva odlog obveščanja osebe, se sklep vroči šele po umiku zahteve. Preiskovalni sodnik lahko ob začasnem zavarovanju odredi tudi hišno preiskavo, če so izpolnjeni pogoji po zakonu o kazenskem postopku.
Tretji odstavek 224.č člena ureja situacijo, ko zavarovanja ni mogoče izvršiti. Če organ izdajatelj podrejeno zahteva zavarovanje nadomestnega premoženja enake vrednosti, preiskovalni sodnik opravi poizvedbe v ustreznih evidencah, registrih in javnih knjigah ter pri bankah ali institucijah, ki zagotavljajo storitev hrambe premoženja.
Spremembe 224.d člena podobno urejajo postopek priznanja sklepov o odvzemu. Pred odločitvijo sodišče obvesti državnega tožilca in omogoči lastniku premoženja, da se o odvzemu izjavi. Osmi odstavek določa, da se odvzeto nedenarno premoženje proda, razen če se vrne oškodovancu ali če preiskovalni sodnik s soglasjem organa izdajatelja premoženje prepusti državi izdajateljici.
Nova 224.e člen ureja pristojnost za pošiljanje sklepov v priznanje in izvršitev drugim državam članicam. Sodišče ali državni tožilec odločitev o odvzemu pošlje v izvršitev drugi državi članici, če je verjetno, da je sicer ne bo mogoče izvršiti. Sodišče na predlog oškodovanca zahteva, da organ izvršitelja odvzeto premoženje v celoti ali deloma izroči oškodovancu.
Sistem ECRIS-TCN za državljane tretjih državZakonodajalec obsežno prenovljeno 25. poglavje nadomešča s sodobnejšo ureditvijo izmenjave kazenskih evidenc. Spremembe izhajajo iz Direktive 2019/884/EU in Uredbe 2019/816/EU ter omogočajo učinkovitejšo izmenjavo podatkov o obsodbah.
Spremenjeni 227. člen razširja katalog podatkov, ki se posredujejo ob vpisu obsodbe državljana druge države članice v kazensko evidenco. Poleg osnovnih podatkov o osebi in obsodbi centralni organ posreduje tudi podatke, ki niso vpisani v kazensko evidenco, če so na voljo v drugi povezani evidenci.
Ključna novost je novi 227.a člen, ki ureja obdelavo podatkov v kazenski evidenci na podlagi obsodb, izrečenih v drugih državah članicah. Centralni organ v kazensko evidenco vpiše podatke o obsodbi slovenskega državljana, ki jih posreduje druga država članica. Če centralni organ druge države določi prepoved posredovanja podatkov, se ta omejitev vpiše v evidenco. Obsodbe, ki jih izrekajo tuje države, se iz slovenske kazenske evidence spremenijo ali izbrišejo le, ko spremembo ali izbris sporoči država, ki je obsodbo izrekla.
Pomembna je omejitev dajanja podatkov iz petega in šestega odstavka 227.a člena. Podatke o obsodbi, ki jo je izrekla druga država članica, je slovenskim in tujim organom dopustno dati za druge namene kot za kazenski postopek le, če je obsodba izrečena za ravnanje, ki je po slovenskem pravu kaznivo dejanje, ali če gre za obsodbo na kazen zapora nad šest mesecev. Prav tako je dajanje podatkov dopustno le, če obsodba na podlagi pravil o rehabilitaciji še ne bi bila izbrisana.
Sistem ECRIS-TCN za državljane tretjih državNovo 26. poglavje uvaja sistem ECRIS-TCN, ki omogoča identifikacijo držav članic z informacijami o obsodbah državljanov tretjih držav. Centralni organ Republike Slovenije v sistem vnese podatke o identiteti v Sloveniji obsojenih državljanov tretjih držav, vključno s prstnimi odtisi, in opravlja poizvedbe o njihovih obsodbah v drugih državah članicah.
Novi 235.b člen določa pristojnosti centralnega organa. Ta zagotavlja pravilno in varno obdelavo podatkov, izvaja ukrepe v zvezi s pravicami posameznikov, zagotavlja ustrezno programsko opremo za dostop do sistema in sporoča statistične podatke Evropski komisiji. Centralni organ odloča tudi o zahtevkih tretjih držav in mednarodnih organizacij za posredovanje podatkov iz sistema.
Novi 235.č člen določa, da centralni organ ob vpisu obsodbe državljana tretje države v kazensko evidenco v sistem ECRIS-TCN vnese podatke o identiteti obsojenega, razen podobe obraza. Če potrebni podatki v kazenski evidenci niso vpisani, jih centralni organ pridobi iz drugih evidenc.
Ključna je ureditev prstnih odtisov v novem 235.d členu. Centralni organ pridobi prstne odtise iz evidence daktiloskopiranih oseb policije. Če prstni odtisi niso na voljo in je bila osebi izrečena kazen zapora šestih mesecev ali več, centralni organ odvzem naloži zavodu za prestajanje kazni zapora.
Interoperabilnost informacijskih sistemovNovo 27. poglavje implementira Uredbo 2019/818/EU in ureja sodelovanje v okviru za zagotavljanje interoperabilnosti. Centralni organ izvaja ročno preverjanje različnih identitet in zagotavlja pravilno obdelavo podatkov.
Novi 235.g člen ureja postopek ročnega preverjanja. Ko se po vpisu podatkov v sistem ECRIS-TCN vzpostavi rumena povezava med različnimi identitetami, centralni organ preveri, ali gre za isto ali različni osebi. Za preverjanje lahko zaprosi druge organe za dodatne podatke ali policijo za primerjavo biometričnih podatkov. Pred opredelitvijo povezave kot rdeče se centralni organ lahko posvetuje z zadevnim posameznikom. Če se vzpostavi rdeča ali bela povezava, organ posameznika o tem obvesti z osebno vročitvijo.
IUS-INFOČlanki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
