Glavna rešitev novele Zakona o dedovanju (ZD-D) je pohitritev zapuščinskih postopkov brez dedičev s krajšimi roki objave oklicev in tudi z načinom objave le-teh.
Zakon o dedovanju (ZD), ki velja že od 1. 1. 1977, je bil decembra letos četrtič noveliran. Glavni cilj novele ZD-D je predvsem pohitritev zapuščinskih postopkov, in sicer:
– v postopku v primeru neznanih dedičev (130. člen ZD) se skrajšuje rok, ki je potreben za objavo oklica neznanim dedičem, z enega leta na šest mesecev. Smiselno enako je spremenjen tudi 206. člen ZD, ki še dodatno določa, da se oklic objavi na oglasni deski in na spletni strani sodišča ter ne več v Uradnem listu RS. Takšno rešitev je zakonodajalec sprejel, ker naj bi enotni spletni portal Sodstvo Republike Slovenije pomenil enostavnejši in hitrejši dostop do objavljenih oklicev ter tudi lažje iskanje, sprejeta rešitev pa tudi pomeni nižanje stroškov sodišč;
– enak način objave oklicev po novem velja tudi za oklice dedičem, volilojemnikom ali upnikom, kadar je za zapuščinsko obravnavo pristojen organ tuje države (225. člen ZD), ter oklice dedičem in volilojemnikom, če je za zapuščinsko obravnavo po tujem državljanu glede njegovega premičnega premoženja pristojen tuj organ, pa vsi dediči, ki so v Republiki Sloveniji, predlagajo, naj obravnavo opravi sodišče v Republiki Sloveniji (227. člen ZD);
– tudi v primerih zapuščine brez dedičev se oklic neznanim upnikom objavi na oglasni deski in na spletni strani sodišča (spremenjeni drugi odstavek 142.a člena).
Novela posega tudi v ureditev 169. člena ZD, ki je določal, da izvedbo dokazov in sprejemanje izjav o odpovedi dediščini opravlja sodnik z zapisnikarjem. Ker se podpisa na izjavi o odpovedi dediščini ne overja, v dvomu pa lahko sodišče zahteva overitev pisne izjave, se je sprejemanje izjav o odpovedi dediščini iz prvega odstavka prestavilo v drugi odstavek, kar pomeni, da lahko poleg izjav in predlogov, ki jih lahko v zapuščinskem postopku sprejemajo na zapisnik strokovni sodelavci, po novem sprejemajo tudi izjave o odpovedi dediščini. Z namenom razbremenitve dedičev je določeno še, da sodišče samo pošlje pravnomočni sklep o dedovanju banki, pri kateri je imel zapustnik odprt račun ali shranjeno drugo premoženje (novi četrti odstavek 215. člena).
Novela, ki bo začela veljati 18. decembra, sicer ne zajema vseh rešitev, ki so bile predlagane ob pripravi zakona, bo pa s svojimi rešitvami vplivala na pohitritev nekaterih zapuščinskih postopkov.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
