Državni zbor je 21. februarja 2024 sprejel novelo K > Zakona o osnovni šoli (ZOsn). Ta bo začela veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se bo začela (v pretežnem delu) 1. septembra 2024. Novela prinaša novosti na področjih razširjenega programa, izobraževanja na daljavo, nacionalnega preverjanja znanja, napredovanja učencev priseljencev iz drugih držav in izobraževanja na domu.
Razširjeni program
Novela K ZOsn je spremenila vsebino razširjenega programa. Ta je do zdaj obsegal podaljšano bivanje, jutranje varstvo, dodatni in dopolnilni pouk, interesne dejavnosti ter pouk neobveznega tujega jezika (prvi odstavek 20. člena ZOsn). Po novem pa se bodo v okviru razširjenega programa izvajale organizirane oblike vzgojno-izobraževalnega dela z učenci, ki vključujejo naslednja vsebinska področja: (a) gibanje in zdravje za dobro telesno in duševno počutje, (b) kulturna in državljanska vzgoja ter (c) učenje učenja (prvi odstavek spremenjenega 20. člena ZOsn). Pri tem je določeno, da se bo razširjeni program lahko izvajal pred začetkom in po zaključku obveznega programa. Glede na organizacijske zmožnosti osnovne šole pa se bo lahko izvajal tudi med obveznim programom, če bodo v razširjeni program vključeni vsi učenci posameznega oddelka (drugi odstavek spremenjenega 20. člena ZOsn).
Posledično se z novelo K ZOsn črtajo določbe o neobveznih izbirnih predmetih (20.a člen ZOsn), podaljšanem bivanju (21. člen ZOsn), jutranjem varstvu (22. člen ZOsn), dodatnem (23. člen ZOsn) in dopolnilnem pouku (24. člen ZOsn) ter interesnih dejavnostih (25. člen ZOsn).
Izobraževanje na daljavo v primeru naravnih in drugih nesreč
Novela K ZOsn uvaja izobraževanje na daljavo tudi za primer naravnih in drugih nesreč, ki je bilo do zdaj urejeno le za primer pojava nalezljive bolezni. Tako je določeno, da lahko osnovna šola za zagotovitev nemotenega poteka vzgojno-izobraževalnega dela organizira in izvaja vzgojno-izobraževalno delo na daljavo, če je to potrebno zaradi preprečevanja ali blažitev posledic naravnih in drugih nesreč v skladu z zakonom, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (prvi odstavek novega 38.a člena ZOsn). O takšnem izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela na obrazložen predlog ravnatelja odloči minister, pristojen za šolstvo, s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. O izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela na daljavo pa šola nemudoma obvesti starše (drugi odstavek novega 38.a člena ZOsn). Ravnatelj mora nato vsaj vsakih deset delovnih dni preveriti, ali so še podane okoliščine, ki zahtevajo izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela na daljavo, in o ugotovitvah obvestiti ministrstvo, pristojno za šolstvo. Po prenehanju okoliščin in razlogov za izobraževanje na daljavo osnovna šola nadaljuje izvajanje izobraževanja v šoli in o tem obvesti starše (tretji odstavek novega 38.a člena ZOsn).
Nacionalno preverjanje znanja
Novela K ZOsn kot obvezno predpisuje nacionalno preverjanje znanja (poleg za učence 6. in 9. razreda) tudi za učence 3. razreda osnovne šole (prvi odstavek spremenjenega 64. člena ZOsn). Za njih bo nacionalno preverjanje izvedeno iz znanja matematike in slovenščine oziroma italijanščine ali madžarščine, če gre za narodno mešana območja (drugi odstavek spremenjenega 64. člena ZOsn).
Do zdaj je veljalo, da učenci priseljenci iz drugih držav, katerih materni jezik ni slovenski in ki se prvič vključijo v osnovno šolo v Sloveniji v 6. in 9. razredu, opravljajo v tem šolskem letu nacionalno preverjanje znanja prostovoljno (deseti odstavek 64. člena ZOsn), po novem pa je določeno, da ti učenci opravljajo nacionalno preverjanje znanja prvo in drugo šolsko leto od vključitve v osnovno šolo v Sloveniji prostovoljno, razen v 9. razredu, ko je nacionalno preverjanje znanja zanje obvezno (sedmi odstavek spremenjenega 64. člena ZOsn).
Poleg tega spremenjeni 64. člen ZOsn ne bo več izrecno prepovedoval uporabe podatkov in analiz o dosežkih nacionalnega preverjanja znanja za razvrščanje šol, kot je to veljalo do zdaj (osmi odstavek 64. člena ZOsn). Vendar se ohranja določba, da se dosežki nacionalnega preverjanja znanja lahko uporabljajo samo za namen, ki ga določa ZOsn (65. člen ZOsn). Novela K ZOsn pa poleg namena, ki je veljal že do zdaj (tj. da so dosežki nacionalnega preverjanja znanja dodatna informacija o znanju učencev (sedmi odstavek 64. člena ZOsn)), opredeljuje še dva namena. Tako je določeno, da se lahko dosežki učencev v 9. razredu pri nacionalnem preverjanju znanja uporabijo kot eno od meril za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa v programe srednješolskega izobraževanja (drugi odstavek dopolnjenega 65. člena ZOsn) ter da so podatki in analize o dosežkih nacionalnega preverjanja znanja namenjeni učencem, staršem, učiteljem, osnovnim šolam, ministrstvu, pristojnemu za šolstvo, univerzam in raziskovalnim organizacijam s področja vzgoje in izobraževanja. Te podatke in analize pa osnovne šole, ministrstvo, univerze in raziskovalne organizacije uporabljajo za ugotavljanje doseganja ciljev in standardov znanja, določenih z učnimi načrti, za zagotavljanje kakovosti in pravičnosti v vzgoji in izobraževanju ter za sprejemanje odločitev o razvoju vzgojno-izobraževalnega sistema (tretji odstavek dopolnjenega 65. člena ZOsn).
Novela K ZOsn predvideva tudi vpogled v preizkuse iz nacionalnega preverjanja znanja, zahtevo za ponovno vrednotenje posameznih nalog in odpravo napak pri zapisu dosežkov (novi 67.a člen ZOsn).
Napredovanje učencev priseljencev iz drugih držav
Novela ZOsn je na novo in podrobneje uredila napredovanje učencev priseljencev iz drugih držav (novi 69.a člen ZOsn).
Izobraževanje otrok na domu
V skladu z novelo K ZOsn morajo starši najpozneje do 16. avgusta tekočega šolskega leta za naslednje šolsko leto o izobraževanju na domu pisno obvestiti osnovno šolo, v katero je otrok vpisan. Pravice do izobraževanja na domu pa med šolskim letom ne morejo uveljavljati (drugi odstavek spremenjenega 88. člena ZOsn). Lahko pa med šolskim letom izobraževanje na domu prekinejo. Vendar je vključitev učenca v izobraževanje v osnovni šoli mogoča do začetka rokov za ocenjevanje znanja za učence, ki se izobražujejo na domu, določenih v pravilniku, ki ureja šolski koledar za osnovne šole. O prekinitvi izobraževanja na domu morajo starši pisno obvestiti osnovno šolo (peti odstavek spremenjenega 88. člena ZOsn).
Novela K ZOsn uvaja obveznosti osnovne šole do učencev, ki se izobražujejo na domu. Spremenjeni 89. člen ZOsn bo tako določal, da osnovna šola za učenca, ki se izobražuje na domu: (1) ob začetku šolskega leta staršem predstavi cilje, standarde znanja, merila ocenjevanja in pogoje za napredovanje v naslednji razred, (2) starše sproti obvešča o rokih in načinu izvedbe ocenjevanja znanja učenca in izvede ocenjevanje znanja v rokih, ki so določeni s pravilnikom, ki ureja šolski koledar, (3) omogoči izposojo učbenikov iz učbeniškega sklada, (4) omogoči opravljanje teoretičnega in praktičnega dela kolesarskega izpita ter (5) obvesti starše o terminih zdravniških pregledov učencev.
Za učenca, ki se bo izobraževal na domu, se bo po novem ocenjevalo znanje iz vseh predmetov glede na predmetnik posameznega razreda javno veljavnega programa osnovne šole, v katerem se bo učenec izobraževal (prvi odstavek spremenjenega 90. člena ZOsn). Če učenec, ki se bo izobraževal na domu, ne bo dosegel minimalnih standardov znanja oziroma bo negativno ocenjen pri posameznem predmetu, bo imel pravico do ponovnega ocenjevanja znanja pred začetkom naslednjega šolskega leta (tretji odstavek 90. člena ZOsn), kot je to veljalo do zdaj (sedmi odstavek 90. člena ZOsn). Kot je prav tako veljalo do zdaj (osmi odstavek 90. člena ZOsn), je tudi po noveli ZOsn določeno, da če učenec, ki se izobražuje na domu, ponovnega ocenjevanja znanja ne opravi uspešno, mora v naslednjem šolskem letu nadaljevati osnovnošolsko izobraževanje v javni ali zasebni osnovni šoli. Toda hkrati je po novem dodano, da v tem primeru starši pravice do izobraževanja učenca na domu v naslednjih razredih ne smejo več uveljavljati (četrti odstavek spremenjenega 90. člena ZOsn).
Poleg predstavljenega novela K ZOsn uvaja tudi novo poglavje Izobraževanje na domu za učence s posebnimi potrebami.
Uvedba obveznega prvega tujega jezika v 1. razredu
Ne drži pa, kot je navedeno v predlogu novele K ZOsn, da ta uvaja obveznost prvega tujega jezika za učence 1. razreda osnovne šole. Tega ne ZOsn ne novela K niti ne urejata. Predmetnik po posameznih razredih je namreč določen z izobraževalnim programom osnovne šole, ki ga sprejme minister, pristojen za šolstvo, v sodelovanju s pristojnim strokovnim svetom (prvi odstavek 15. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI)).
Pripravil: Patricij Maček
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
