Državni zbor je 20. septembra 2023 sprejel novelo H Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki bo začela veljati 30. dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. V tem prispevku so predstavljene nekatere ključne novosti, ki jih novela H ZFPPIPP prinaša. Med drugim ukinja poenostavljeno prisilno poravnavo in uvaja postopek sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti.
Novela H ZFPPIPP tako na novo uvaja postopek sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti, ki je položaj, ki nastane, če je verjetno, da bo v obdobju enega leta dolžnik postal insolventen (novi 13.a člen ZFPPIPP). Postopka zaradi grozeče insolventnosti sta tako: postopek preventivnega prestrukturiranja in postopek sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti (novi 4.a člen ZFPPIPP). Po navedbah Vlade je cilj tega postopka, da se s pravočasnim pristopom prepreči nastanek insolventnosti družbe ter s tem ohrani njeno poslovanje in preživetje. Ob tem so zdaj določene obveznosti ob nastanku grozeče insolventnosti. Poslovodstvo in drugi organi družbe nenehno spremljajo dogajanje, ki bi lahko ogrozilo nadaljnji obstoj družbe. Če poslovodstvo prepozna tak razvoj dogodkov, sprejme ukrepe finančnega prestrukturiranja, usmerjene v odpravo grozeče insolventnosti, in nemudoma poroča organom nadzora. Če ukrepi, ki jih je treba sprejeti, niso v pristojnosti ali niso v celoti v pristojnosti poslovodstva, poslovodstvo izvede ustrezne aktivnosti, da jih obravnavajo organi nadzora ali drugi pristojni organi družbe (prvi odstavek novega 33.a člena ZFPPIPP).
Novela uvaja ključno pogodbo dolžnika. Ta je vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba, katere izvajanje je potrebno za nemoteno tekoče poslovanje dolžnika (na primer dobava energentov, vode in telekomunikacijskih storitev), vključno s pogodbami glede dobav, katerih prekinitev bi ustavila opravljanje dolžnikove dejavnosti (prvi odstavek novega 24.c člena ZFPPIPP). Pogodbeni stranki ključne pogodbe ni dovoljeno, da bi samo zaradi začetka ali posledic postopka sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti ali začetka postopka prisilne poravnave odstopila od pogodbe, zadržala njeno izvajanje ali v škodo dolžnika kakorkoli drugače spremenila izvajanje pogodbe, razen če dolžnik ni plačal dolgov, ki so nastali po začetku takega postopka (drugi odstavek novega 24.c člena ZFPPIPP). Nična so pogodbena določila ključne pogodbe, ki bi določala, da se zaradi začetka ali posledic postopka sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti ali začetka postopka prisilne poravnave lahko odstopi od pogodbe, zadrži njeno izvajanje ali v škodo dolžnika kakorkoli drugače spremeni izvajanje pogodbe (tretji odstavek novega 24.c člena ZFPPIPP).
Novela spreminja 38. člen ZFPPIPP, ki ureja obveznost vložiti predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti. Ta zdaj določa, da če družba postane insolventna, mora poslovodstvo brez odlašanja, vendar najpozneje v enem mesecu po nastanku insolventnosti vložiti predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti (prvi odstavek spremenjenega 38. člena ZFPPIPP). Če je razlog za insolventnost naravna ali druga hujša nesreča, epidemija ali drug podoben izredni dogodek, pa mora poslovodstvo vložiti predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti v treh mesecih po nastanku insolventnosti (drugi odstavek spremenjenega 38. člena ZFPPIPP). Če družba nima poslovodstva, mora v primeru družbe z omejeno odgovornostjo vsak družbenik, v primeru delniške družbe vsak član nadzornega sveta, v primeru drugih pravnih oseb pa njen ustanovitelj vložiti predlog za začetek stečajnega postopka v roku iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena od dneva seznanitve z insolventnostjo in dejstvom, da družba nima poslovodstva (tretji odstavek spremenjenega 38. člena ZFPPIPP).
Novela uvaja prepoved izplačila dobička in vračila vplačil družbenikom po potrjeni prisilni poravnavi. Tako določa, da dokler dolžnik ne plača terjatev vseh upnikov, za katere učinkuje prisilna poravnava, v deležu in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi, družba ne sme opraviti izplačila dobička, rednega zmanjšanja osnovnega kapitala z izplačilom družbenikom oziroma vračila naknadnih vplačil družbenikom, vračila posojil družbenikom, četudi so ta zavarovana, ali poplačila drugih tovrstnih terjatev v korist družbenikov (prvi odstavek novega 40.a člena ZFPPIPP).
Glede upniškega odbora je zdaj določeno, da mora biti najmanj en član upniškega odbora upnik, ki je imetnik prednostne terjatve, razen če ni bil podan predlog za izvolitev takega upnika. Za člana upniškega odbora je izvoljen tisti izmed predlaganih upnikov, ki so imetniki prednostnih terjatev, ki je prejel največ oddanih glasov, četudi ni prejel večine oddanih glasov upnikov (spremenjeni drugi odstavek 79. člena ZFPPIPP). Upniški odbor pa ima z namenom, da se zavarujejo koristi upnikov, pravico pregledati poslovne knjige in dokumentacijo, ki jo je prevzel upravitelj od dolžnika v stečajnem postopku, ter dokumentacijo, ki jo mora upravitelj voditi v zvezi s tem postopkom. Upravitelj lahko upniškemu odboru zavrne vpogled v dokumentacijo, ki jo je prevzel v stečajnem postopku od dolžnika, če gre za poslovno skrivnost ali če meni, da bi razkritje lahko povzročilo škodo drugi osebi ali bi vplivalo na nemoten potek stečajnega postopka ali poplačilo upnikov. Upniški odbor v primeru zavrnitve lahko zahteva, da o tem odloči sodišče. Če upniški odbor zahteva informacije ali vpogled v dokumentacijo, ki je poslovna skrivnost, lahko sodišče omogoči razkritje poslovnih skrivnosti na način in pod pogoji, kot jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek, o varstvu poslovnih skrivnosti (spremenjeni drugi odstavek 87. člena ZFPPIPP). Upniški odbor na zahtevo upnika ali na lastno pobudo o svojih ugotovitvah obvešča upnike (spremenjeni tretji odstavek 87. člena ZFPPIPP).
Končno novela spreminja oddelek 4.7 ZFPPIPP in s tem ukinja postopek poenostavljene prisilne poravnave. V tem oddelku ZFPPIPP so zdaj urejena posebna pravila postopka prisilne poravnave za malo gospodarstvo. Spremenjeni 221.a člen ZFPPIPP tako določa, da je postopek prisilne poravnave za malo gospodarstvo dovoljeno voditi:
1. nad gospodarsko družbo, ki izpolnjuje vsa tri merila, ki jih Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) določa za uvrščanje v skupino mikrodružb, in če vrednost aktive v zadnjih dveh letih ni presegla 700.000 evrov ter višina vseh njenih obveznosti ne presega 700.000 evrov, ter
2. nad podjetnikom, ki izpolnjuje merila, ki jih ZGD-1 določa za uvrstitev v skupino mikrodružb glede števila delavcev in prihodkov od prodaje, in če višina vseh njegovih obveznosti ne presega 700.000 evrov.
Pripravil: Patricij Maček
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
