Višje delovno in socialno sodišče je s sodbo v zadevi Pdp 694/2022 z dne 28. 2.2023 ugotovilo, da je bil sklep programskega sveta Radiotelevizije Slovenija (RTV SLO) o imenovanju Andreja Graha Whatmougha za generalnega direktorja RTV SLO nezakonit, in ga je zato razveljavilo. Odločitev je sprejelo na podlagi pritožbe neizbranega kandidata za generalnega direktorja RTV SLO zoper zavrnilno sodbo prvostopenjskega sodišča.
Višje sodišče je uvodoma navedlo, da ima v skladu s prvim odstavkom 16. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1), ki je veljal v času objave razpisa, pristojnost za imenovanje in razrešitev generalnega direktorja RTV SLO programski svet. Ta je 7. 12. 2020 objavil razpis za generalnega direktorja, iz katerega je med drugim izhajalo, da mora biti kandidat usposobljen za organiziranje in vodenje večjih organizacijskih sistemov in pri tem imeti izkušnje ter da mora poznati problematiko RTV-dejavnosti. Ta pogoja določa statut RTV SLO v 44. členu. Po presoji višjega sodišča je pritožba utemeljeno izpostavila, da gre za dva ločena pogoja, ki se ne moreta presojati kot en, povezan pogoj. Med strankama postopka pri tem ni bilo sporno, da je izbrani kandidat Andrej Grah Whatmough izpolnjeval pogoj poznavanja RTV-problematike, sporno je bilo le, ali je usposobljen ter ima izkušnje za organiziranje in vodenje večjega organizacijskega sistema.
Po navedbah pritožbenega sodišča je usposobljenost in izkušnje za organiziranje in vodenje večjih organizacijskih sistemov izbrani kandidat Grah Whatmough izkazoval s tem, da je bil direktor dveh enoosebnih družb, s funkcijo člana nadzornega sveta družbe in s funkcijo člana ter predsednika nadzornega sveta RTV SLO.
Vodenje enoosebnih družb
Po mnenju drugostopenjskega sodišča je pritožba utemeljeno izpostavila, da vodenje dveh enoosebnih družb, pri čemer pri eni od družb ni bilo zaposlenih, v eni pa je bil zaposlen le izbrani kandidat, ne izkazuje usposobljenosti in izkušenj za organiziranje in vodenje večjih organizacijskih sistemov. Sodna praksa je namreč že zavzela stališče, da kadar se išče direktor za večjo organizacijo ter se zahtevajo ustrezne izkušnje glede organiziranja, upravljanja in vodenja, se ne more šteti, da vodenje organizacije z nekaj zaposlenimi izkazuje zahtevane izkušnje. V obravnavani zadevi je bilo v 44. členu statuta RTV SLO in razpisu izrecno določeno, da morajo biti kandidati za generalnega direktorja usposobljeni za organiziranje in vodenje večjih organizacijskih sistemov in pri tem imeti izkušnje. Kadar se zahtevajo izkušnje pri organiziranju in vodenju, le teoretično znanje ne zadošča. Namen takšnega pogoja je, da lahko za tako odgovorno mesto, kot je generalni direktor RTV SLO, ki je javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena, kandidirajo le osebe, ki že imajo ustrezne izkušnje z vodenjem in organizacijo večjih organizacij. Na podlagi 27. člena ZRTVS-1 generalni direktor vodi strokovno delo RTV SLO, organizira in vodi delo ter poslovanje RTV SLO, zato je razumljivo, da se za takšno delovno mesto zahtevajo izkušnje pri organiziranju in vodenju večjih organizacijskih sistemov, in ne le teoretično znanje, je zapisalo pritožbeno sodišče.
Dalje je opozorilo, da v 44. členu statuta RTV SLO ni opredeljeno, kaj se šteje za večji organizacijski sistem, in da se v njem ne zahteva, da gre za izkušnje pri organiziranju in vodenju velike gospodarske družbe v smislu 55. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Vendar pa tega pogoja po mnenju pritožbenega sodišča ni mogoče razlagati tako, da vodenje enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo, pri kateri ni zaposlenih oziroma je bil zaposlen le izbrani kandidat, pomeni, da je kandidat kot direktor takšnih družb pridobil ustrezne izkušnje za vodenje večje organizacije. To po prepričanju sodišča druge stopnje izhaja že iz jezikovne razlage pojma večji organizacijski sistem. Večja organizacija se lahko razume le v smislu, da gre za organizacijo, v kateri se mora usklajevati delo večjega števila oseb in oddelkov. Sodišče prve stopnje pa je ugotovilo, da je izbrani kandidat kot direktor družb oddajal obračun za davek na dodano vrednost in vsako leto pripravil ter oddal letno poročilo, kar pa ne izkazuje izkušenj z vodenjem in organiziranjem večjega organizacijskega sistema, je razlogovalo višje sodišče.
Izbrani kandidat Grah Whatmough tako po presoji sodišča druge stopnje s tem, da je bil direktor dveh enoosebnih družb z omejeno odgovornostjo brez zaposlenih, ni izkazal usposobljenosti in izkušenj za organiziranje in vodenje večjih organizacijskih sistemov.
Sodelovanje v nadzornem svetu
Po oceni pritožbenega sodišča je pritožba prav tako utemeljeno izpostavila, da tudi sodelovanje izbranega kandidata Graha Whatmougha v nadzornem svetu ne izkazuje usposobljenosti in izkušenj z vodenjem in organiziranjem večjega organizacijskega sistema. Usposobljenost se, kot je navedlo višje sodišče, sicer res ne more presojati ozko glede na delovno mesto oziroma naziv delovnega mesta (upoštevati se morajo vsebinske zadolžitve), vendar ne delo člana nadzornega sveta ne delo predsednika nadzornega sveta glede na pristojnosti (vsebino zadolžitev) nadzornega sveta ni takšne narave, da bi si Grah Whatmough lahko pridobil izkušnje pri organiziranju in vodenju večjih organizacijskih sistemov, ampak le z nadzorovanjem poslovanja takšnega sistema. V skladu z 281. členom ZGD-1 namreč nadzorni svet nadzoruje vodenje poslov družbe, in ne organizira in ne vodi družbe.
Ob tem je drugostopenjsko sodišče zapisalo, da je RTV SLO res javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena, za katerega je zakon določil, da mora imeti oblikovan nadzorni svet, vendar to ne pomeni, da ima ta tudi pooblastila glede vodenja in organiziranja RTV SLO, kar jasno izhaja iz pristojnosti, ki jih je nadzornemu svetu določil ZRTVS-1 in statut RTV SLO. Po prepričanju višjega sodišča so pristojnosti nadzornega sveta RTV SLO povsem primerljive nadzornemu svetu delniške družbe s to razliko, da nadzorni svet RTV SLO določa tudi cene storitev, ki niso del javne službe, odloča o tarifah in pogojih za oddajanje programov drugih izdajateljev, določa način plačila prispevkov za sprejemnike ter sprejme strategijo razvoja in financiranja. Te dodatne pristojnosti pa ne pomenijo, da ima nadzorni svet pristojnosti za organizacijo in vodenje RTV SLO, še posebej glede na to, da je ta pristojnost na podlagi 22. člena ZRTVS-1 in 42. ter 43. člena statuta RTV SLO podeljena izključno generalnemu direktorju RTV SLO, je pojasnilo sodišče druge stopnje in dodalo, da je to razvidno tudi iz 21. člena statuta RTV SLO, ki določa, da nadzorni svet v obliki nadzora varuje interese gospodarnosti oziroma ekonomske učinkovitosti poslovanja ter prek nadzora zagotavlja skrbno in varčno poslovanje RTV SLO ter poslovanje v skladu s sprejetimi načrti.
Dalje je višje sodišče razložilo še, da dejstvo, da generalni direktor RTV SLO za določene odločitve potrebuje potrditev nadzornega sveta, ne kaže na to, da ta s tem vodi in organizira delo RTV SLO. Prav tako pa položaj nadzornega sveta RTV SLO ni primerljiv s položajem upravnega odbora, saj upravni odbor v skladu z 285. členom ZGD-1 vodi družbo in nadzoruje izvajanje njenih poslov, pri RTV SLO pa ni tako.
Zato po presoji višjega sodišča okoliščina, da je bil Grah Whatmough član in predsednik nadzornega sveta RTV SLO ter član nadzornega sveta družbe E., d. o. o., ne izkazuje, da je s tem pridobil izkušnje pri vodenju in organiziranju večjega organizacijskega sistema.
Sklep
Glede na opisano je drugostopenjsko sodišče presodilo, da je prvostopenjsko sodišče napačno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je Andrej Grah Whatmough kot direktor dveh enoosebnih družb in kot član ter predsednik nadzornega sveta pridobil izkušnje z organiziranjem in vodenjem večjih organizacijskih sistemov. Pritožbi neizbranega kandidata je zato ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožnikovemu zahtevku ugodilo, ugotovilo, da je sklep o izbiri Graha Whatmougha nezakonit, in ga razveljavilo.
Pripravil: Patricij Maček, mag. prava
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
