Zakon o državnem svetu (ZDSve), ki kot pogoj za kandidiranje določa poklicno opravljanje dela oziroma dejavnosti na področju kulture in športa, je treba razumeti tako, da ta pogoj izpolnjujejo ne le kandidati, ki opravljajo delo oziroma dejavnost izključno na tem področju, temveč zadošča, da delo oziroma dejavnost na področju kulture in športa poklicno opravljajo v pomembnem delu, je presodilo Ustavno sodišče v odločbi v zadevi Mp-3/22, U-I-349/18 z dne 19. 4. 2023.
Pritožničine navedbe
Ustavno sodišče je pojasnilo, da je pritožnica zatrjevala nezakonitost kandidature Tomaža Horvata, izvoljenega člana Državnega sveta – predstavnika za področje kulture in športa, ki so ga predlagale poklicne organizacije na področju športa. Navajala je, da Horvat ni zaposlen na področju kulture in športa, saj je zaposlen na Carinski oziroma Finančni upravi in se le ljubiteljsko popoldne ukvarja z igranjem nogometa. Ljubiteljsko igranje nogometa pa naj ne bi pomenilo poklicnega udejstvovanja na področju športa, ki bi ga opravljal redno in za katero bi dobil plačilo, ki je znaten vir za preživljanje, je pritožnico povzelo Ustavno sodišče.
Normativna ureditev
Zapisalo je, da je Državni svet institucionalizirana oblika uveljavljanja posameznih interesov različnih družbenih skupin. Ti interesi naj bi imeli v Državnem svetu prostor za izražanje in usklajevanje ter uveljavljanje. Volitve predstavnikov negospodarskih dejavnosti zajemajo interesno področje, ki je izmed vseh interesnih področij najobširnejše in ima najpestrejšo strukturo. Zato ZDSve določa le temeljna pravila glede določitve elektorjev in kandidatov, v pretežnem delu pa je postopek njihove izvolitve urejen s pravili posameznih poklicnih organizacij (prvi odstavek 14. člena in prvi odstavek 15. člena ZDSve), je pojasnilo Ustavno sodišče.
V nadaljevanju je razlogovalo, da ZDSve glede določitve kandidatov (in elektorjev) določa le pravilo, da imajo pravico (voliti in) biti voljeni za člane Državnega sveta – predstavnike negospodarskih dejavnosti osebe, ki v Sloveniji opravljajo ustrezno dejavnost oziroma so v delovnem razmerju (prva alineja drugega odstavka 2. člena ZDSve). Enega predstavnika negospodarskih dejavnosti za področje kulture in športa volijo poklicne organizacije kulturnih in športnih delavcev (četrta alineja prvega odstavka 34. člena ZDSve). Za poklicne organizacije se štejejo poklicne zbornice, združenja, društva, zveze in druge poklicne organizacije, organizirane za območje države (drugi odstavek 34. člena ZDSve). Zakon torej po oceni Ustavnega sodišča jasno določa, da lahko za člana Državnega sveta – predstavnika za področje kulture in športa kandidira oseba, ki poklicno opravlja delo na tem področju, in da je predlagatelj kandidata lahko poklicna organizacija, ki prav tako deluje na področju kulture in športa. Iz ZDSve pa ne izhaja zahteva, da bi moral kandidat za določeno področje poklicno opravljati izključno dela na tem področju. Določbe ZDSve, ki kot pogoj za kandidiranje določajo poklicno opravljanje dela oziroma dejavnosti na področju kulture in športa, je po presoji Ustavnega sodišča treba razumeti tako, da ta pogoj izpolnjujejo ne le kandidati, ki opravljajo delo oziroma dejavnost izključno na tem področju, temveč zadošča, da delo oziroma dejavnost na področju kulture in športa poklicno opravljajo v pomembnem delu.
Presoja v konkretnem primeru
Ustavno sodišče je pojasnilo, da v konkretni zadevi za pritožnico ni sporno, da so predlagateljice kandidature Horvata (Zveza nogometnih trenerjev Slovenije, Nogometna zveza Slovenije in Zveza nogometnih sodnikov Slovenije) poklicne organizacije, ki delujejo na področju športa. Sporno pa je, ali izvoljeni kandidat Horvat izpolnjuje pogoj, da poklicno opravlja delo na področju športa.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da je Horvat po izobrazbi magister prava in da opravlja delo višjega finančnega svetovalca – inšpektorja. Poleg tega pa je (nepoklicno) predsednik Medobčinske nogometne zveze Nova Gorica, podpredsednik Mednarodne komisije Nogometne zveze Slovenije in član izvršnega odbora Nogometne zveze Slovenije. Zato je štelo, da Horvat dejavnosti na področju športa v smislu četrte alineje prvega odstavka 34. člena ZDSve ne opravlja poklicno, temveč prostočasno.
Nezakonita kandidatura
Glede na predstavljeno je presodilo, da je bila njegova kandidatura za člana Državnega sveta – predstavnika za področje kulture in športa nezakonita. To pomeni, da je Državni svet potrdil mandat izvoljenemu kandidatu, ki ne more biti član Državnega sveta, ker ne izpolnjuje zakonskega pogoja, da poklicno opravlja delo na področju športa. Ugotovljena nezakonitost je nedvomno vplivala na volilni izid, saj je bil izvoljen kandidat, ki ne izpolnjuje zakonskega pogoja za kandidiranje in zato ne more biti član Državnega sveta – predstavnik za področje kulture in športa, je bilo jasno Ustavno sodišče. Zato je sklep Državnega sveta o potrditvi mandata Horvatu odpravilo, razveljavilo volitve člana Državnega sveta – predstavnika za področje kulture in športa v delu, ki se nanaša na končno glasovanje o kandidatih, in odredilo, da se v razveljavljenem delu razpišejo ponovne volitve.
Pripravil: Patricij Maček
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
