Tudi ponudnik, ki je bil nezakonito izključen iz postopka oddaje javnega naročila, ima pravico zahtevati odškodnino za škodo, ki jo je utrpel zaradi izgube priložnosti sodelovanja v tem postopku za pridobitev naročila.
Leta 2013 je slovaška nogometna zveza konzorcij podjetij, med katerimi je tudi bilo podjetje INGSTEEL, izključila iz postopka javnega naročanja za rekonstrukcijo, posodobitev in izgradnjo 16 nogometnih stadionov. Konzorcij je bil izločen, ker naj ne bi izpolnjeval nekaterih pogojev iz naročila, zlasti glede gospodarskega in finančnega položaja. Ta odločba o izključitvi je bila potrjena z odločbo tožene stranke maja 2014 in nato še z odločbo njenega višjega sveta julija 2014. V sodnem postopku je bila odločitev o izključitvi leta 2018 sicer razveljavljena, vendar se je v tem času postopek oddaje javnega naročila že zaključil s sklenitvijo okvirnega sporazuma z edinim ponudnikom, ki je ostal po tem, ko je bilo to združenje izključeno.
Zaradi navedenega je tožeča stranka pri okrajnem sodišču v Bratislavi vložila tožbo za povračilo škode, ki naj bi ji nastala zaradi nezakonitih odločb tožene stranke in njenega višjega sveta iz postopka v glavni stvari. Škodo, ki jo je stranka opredelila kot izgubljeni dobiček iz naslova izgubljenega naročila, je tožeča stranka na podlagi izvedenskega mnenja določila v znesku 819.498,10 evra. Ta škoda naj bi bila posledica nezakonite izključitve združenja ponudnika iz zadevnega naročila, saj naj bi izbrani ponudnik to naročilo pridobil le zaradi te izključitve.
Slovaško sodišče je prekinilo postopek in na Sodišče EU naslovilo dve predhodni vprašanji. Sodišče EU ju je obravnavalo skupaj, in sicer, ali nacionalna ureditev in sodna praksa, ki izključujeta možnost, da ponudnik, ki je bil izključen iz postopka oddaje javnega naročila zaradi nezakonite odločbe naročnika, prejme odškodnino za škodo, ki jo je utrpel zaradi izgube priložnosti sodelovanja v tem postopku za pridobitev javnega naročila, nasprotuje 2. členu Direktive 89/665 EGS glede izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil. Slovaško sodišče je torej zanimalo, ali so do odškodnine zaradi kršitve prava EU na področju javnega naročanja upravičene le osebe, ki jim je nastala škoda, ker jim ni bilo oddano javno naročilo (to je njihov izgubljeni dobiček), ali tudi osebe, ki jim je nastala škoda, povezana z izgubo priložnosti sodelovanja v postopku oddaje tega naročila in ustvaritve dobička zaradi takega sodelovanja.
Sodišče EU je v sodbi C-547/22 ob razlagi 2. člena Direktive 89/665 najprej poudarilo, da ta člen določa, da države članice zagotovijo, da se osebam, ki so bile oškodovane zaradi kršitve prava EU na področju javnega naročanja, dodeli nadomestilo za škodo, pri čemer ni navedb o razlikovanju med različnimi vrstami škode. To pomeni, da zajema vse vrste škode, ki so jo utrpele te osebe, vključno s škodo, ki izhaja iz izgube priložnosti sodelovanja v postopku oddaje javnega naročila. Nadalje je v skladu z ustaljeno sodno prakso opozorilo, da imajo posamezniki, ki jim je nastala škoda zaradi kršitve prava EU, za katero odgovarja država članica, pravico do odškodnine, če so izpolnjeni trije pogoji: da je namen kršenega pravila prava EU priznanje pravic posameznikom, da je kršitev tega pravila dovolj resna ter da obstaja neposredna vzročna zveza med to kršitvijo in škodo, ki je nastala posameznikom. Poleg tega mora povračilo škode, ki je nastala posameznikom zaradi kršitve prava EU, omogočiti popolno povračilo škode.
Ob upoštevanju navedenega morajo biti revizijski postopki po 1. členu Direktive 89/665 na voljo vsaj osebam, ki imajo ali so imele interes za pridobitev določenega javnega naročila in ki jim je z domnevno kršitvijo nastala škoda ali bi jim lahko nastala škoda. Navedena direktiva dostopa do pravnega sredstva ne omejuje, temveč nasprotno, države članice lahko na podlagi 2. člena te direktive določijo, da se po sklenitvi pogodbe, ki sledi oddaji naročila, pooblastila organa, pristojnega za navedene revizijske postopke, omejijo na dodelitev odškodnine vsem osebam, ki so bile oškodovane zaradi kršitve. Navedeno pomeni, da je zakonodajalec EU odškodninsko tožbo iz 2. člena Direktive 89/665 predvidel kot pravno sredstvo, ki pomeni zadnjo možnost in ki mora ostati dostopno osebam, oškodovanim zaradi kršitve prava EU, kadar jim je dejansko odvzeta vsakršna možnost, da bi jim koristil poln učinek katerega od drugih pravnih sredstev.
Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da ima nezakonito izključen ponudnik, ki je zahteval in dosegel razveljavitev svoje izključitve iz postopka oddaje javnega naročila (kakršna je ta iz postopka v glavni stvari), vendar pa zaradi končanja tega postopka, do katerega je medtem prišlo, nima več možnosti, da bi mu učinek te razveljavitve koristil, možnost vložiti odškodninsko tožbo.
V omenjenem primeru je ponudniku namreč nastala ločena škoda, ki ustreza izgubi priložnosti sodelovanja v zadevnem postopku oddaje javnega naročila za pridobitev tega naročila (glej npr. C-297/22), ter je upravičen do povračila za tako škodo na podlagi 2. člena Direktive 89/665. Sodišče EU je tako zaključilo, da nacionalna ureditev, ki apriorno izključuje možnost, da ponudnik, ki je bil izključen iz postopka oddaje javnega naročila zaradi nezakonite odločbe naročnika, prejme odškodnino za škodo, ki jo je utrpel zaradi izgube priložnosti sodelovanja v tem postopku za pridobitev zadevnega naročila, ni skladna s pravom EU.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
