Razrešitev svetovalcev za begunce in zakonitih zastopnikov mladoletnih prosilcev ter omejitev gibanja prosilcev na območje občine ne pomeni protiustavnega posega v pravico do zasebnosti in svobodo gibanja, temveč zasleduje dopustne cilje učinkovitega vodenja postopkov, preprečevanja zlorab in varovanja javnega reda.
Skupina poslank in poslancev Državnega zbora (predlagatelj) je vložila zahtevo za oceno ustavnosti šeste alineje desetega odstavka 9. člena, druge povedi osmega odstavka 18. člena in prve alineje prvega odstavka 78. člena Zakona o mednarodni zaščiti (ZMZ-1). Predlagatelj je menil, da je ureditev, po kateri se svetovalec za begunce lahko razreši oziroma razreši zakoniti zastopnik v primerih, določenih z zakonom (na primer mu je znana prava identiteta prosilca, dejanska starost ali druga dejstva, na podlagi katerih prosilec za mednarodno zaščito ni upravičen do statusa begunca ali subsidiarne zaščite, in o tem ne obvesti pristojnega organa), neskladna z Ustavo. Tako svetovalec za begunce kot zakoniti zastopnik sta v zaupnem razmerju s prosilcem, položaj svetovalca naj bi bil celo enak položaju odvetnika, načelo zaupnosti med odvetnikom in stranko pa naj bi bilo varovano na podlagi 35., 36. in 37. člena Ustave. Z obstoječo ureditvijo naj bi bilo poseženo v načelo enakosti po Ustavi. Prav tako so navajali, da omejitev gibanja na območje občine, v kateri ima prosilec za mednarodno zaščito pravico do prebivanja, pomeni poseg v pravico do svobode gibanja iz 32. člena Ustave.
Ustavno sodišče je v odločbi U-I-52/22-24 najprej presojalo šesto alinejo desetega odstavka 9. člena ZMZ-1, ki določa razrešitev svetovalca za begunce, pri čemer je upoštevalo tudi primarno pravo Evropske unije, zlasti Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, sekundarno pravo Evropske unije in sodno prakso Sodišča Evropske unije.
Najprej je poudarilo, da zagotavljanje poklicne molčečnosti glede razkritih skrivnosti, ki jih posameznik v zaupnem razmerju poda osebi določenega poklica, spada v okvir pravice do zasebnosti. Namen varovanja zaupnega razmerja je omogočiti izvajalcu določenega poklica ali dela učinkovito opravljati delo, ki je povezano z varovanjem pravic stranke, kar je v določenih primerih nujno povezano z obstojem zaupnega razmerja med izvajalcem poklica ali dela in stranko. Razmerje med svetovalcem za begunce in prosilcem za mednarodno zaščito je take narave, da je za učinkovito izvajanje nalog svetovalca za begunce nujen obstoj zaupnega razmerja med njim in prosilcem za mednarodno zaščito, zato je njuno razmerje varovano v okviru pravice do zasebnosti iz 35. člena Ustave.
Sodišče je na podlagi vidika zasebnosti naredilo test sorazmernosti. Najprej je ugotovilo, da v preučevanem primeru poseg v to pravico pomeni ustavno dopusten cilj, saj zagotavlja hitro in učinkovito izvedbo postopkov za priznanje mednarodne zaščite ter preprečuje zlorabo postopkov. Takšna ureditev je tudi primerna, saj gre za posredovanje takšnih informacij, ki so nujne za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in izdajo zakonite odločbe o prošnji za mednarodno zaščito, hkrati pa je onemogočena zloraba postopka. Ukrep je prav tako nujen, saj po eni strani omogoča dostop do nujne zaščite tistim posameznikom, ki jo resnično potrebujejo, na drugi strani pa zmanjšuje možnost zlorabe tega postopka.
Sodišče je zaključilo, da dolžnost sporočiti pristojnim organom določene informacije, četudi to do neke mere omaje trdnost zaupnega razmerja med svetovalcem za begunce in prosilcem za mednarodno zaščito, ne pomeni prekomernega posega v pravico do zasebnosti iz 35. člena Ustave.
V točki B. – III. sodbe je Ustavno sodišče presojalo drugo poved osmega odstavka 18. člena ZMZ-1, ki se nanaša na razrešitev zakonitega zastopnika mladoletnega prosilca brez spremstva. Uvodoma je poudarilo, da je otrokova pravica do skrbnika ključna za zagotavljanje njegovih pravic ter da tudi med zakonitim zastopnikom in mladoletnim prosilcem obstaja zaupen odnos. Ker je tudi to zaupno razmerje varovano v okviru pravice do zasebnosti iz 35. člena Ustave, je sodišče s testom sorazmernosti ugotavljalo, ali je poseg v to pravico upravičen. Smiselno enako kot pri presoji ureditve svetovalcev za begunce je sodišče ugotovilo, da tudi ukrep, po katerem mora zakoniti zastopnik sporočiti pristojnemu organu informacije o identiteti mladoletnika brez spremstva, o tem, da razpolaga z njegovimi identifikacijskimi dokumenti, o njegovi starosti in o vseh okoliščinah, ki so pomembne za presojo izpolnjevanja pogojev za priznanje mednarodno zaščite, zasleduje ustavno dopustne cilje ter je primeren in tudi nujen.
Zaključilo je, da obveznost zakonitega zastopnika, da pristojnim organom sporoča informacije, ki po svoji naravi v postopku za priznanje mednarodne zaščite ne morejo imeti zaupne narave, ne pomeni prekomernega posega v pravico do zasebnosti.
Prva alineja prvega odstavka 78. člena ZMZ-1, ki določa omejitev gibanja na območje občine, v kateri ima prosilec za mednarodno zaščito pravico do prebivanja, pa pomeni poseg v pravico do svobode gibanja iz 32. člena Ustave. Sodišče je poudarilo, da omejitev gibanja ni absolutna ter da lahko prosilec za mednarodno zaščito s predhodno odobritvijo zapusti območje občine. Zavzelo je stališče, da koristi, ki jih prinaša ukrep omejitve gibanja prosilcev za mednarodno zaščito, odtehtajo težo posega v pravico do svobode gibanja.
Ustavno sodišče v svoji sodbi ni ugotovilo neskladnosti dela 9., 18. in 78. člena ZMZ-1, saj gre za ukrepe, ki so namenjeni zagotavljanju hitrejše izvedbe postopka za priznanje mednarodne zaščite, preprečevanju zlorab postopka za priznanje mednarodne zaščite in preprečevanju sekundarnih migracij med državami članicami EU oziroma so to ukrepi, namenjeni varovanju javnega reda. Poudarilo je, da se položaj prosilcev za mednarodno zaščito, ki jih zastopajo svetovalci za begunce, razlikuje od položaja posameznika, ki ga zastopa odvetnik, zato je zakonodajalec navedena razmerja lahko različno uredil. Tudi položaj prosilca za mednarodno zaščito se razlikuje od položaja drugih oseb, ki so na ozemlju Republike Slovenije, zato je zakonodajalec lahko svobodo gibanja uredil različno.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
