Začasna odredba v upravnem sporu ni ukrep za preprečitev nastanka negativnih učinkov predolgega sojenja oziroma sojenja v nerazumnem roku, je pojasnilo Vrhovno sodišče v sklepu v zadevi I Up 123/2023 z dne 17. maja 2023. Tožnica je namreč v upravnem sporu v predlogu za izdajo začasne odredbe zatrjevala škodo, ki naj bi ji nastala zaradi predvidenega dolgega trajanja postopka upravnega spora in ki torej ni posledica, ki bi izhajala iz izpodbijanega akta.
Ureditvena začasna odredba
Vrhovno sodišče je pojasnilo, da je začasna odredba po 32. členu Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) nujen ukrep, s katerim sodišče, če so izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji, začasno odloži izvršitev dokončnega upravnega akta oziroma začasno uredi stanje. Gre za stanje, na katero se nanaša izpodbijani upravni akt, zato mora po ustaljenem stališču Vrhovnega sodišča v primeru ureditvene začasne odredbe obstajati neposredna zveza med spornim pravnim razmerjem, o katerem je bilo odločeno z dokončnim upravnim aktom, in posledicami (škodo), ki naj se z začasno ureditvijo stanja preprečijo, je opozorilo Vrhovno sodišče.
Kaj ni namen začasne odredbe?
Dolgotrajnost upravnega spora
Glede obravnavane zadeve je Vrhovno sodišče zapisalo, da tožnica za izdajo začasne odredbe ni izkazala pravno upoštevne škode. Kot je pred tem presodilo že prvostopenjsko sodišče, tudi po presoji Vrhovnega sodišča namreč škoda, opredeljena z navedbami o pričakovani dolgotrajnosti upravnega spora in v tem času nastale prekluzije za odločanje o odpravi odmerne odločbe po nadzorstveni pravici, ni škoda, ki bi bila neposredna posledica izpodbijane zavrnilne odločbe, temveč izključno razlogov na strani sodišča v povezavi z izvedbo upravnega spora. Ugoditev predlagani začasni odredbi zato ne bi pomenila začasne ureditve stanja glede na (v tem upravnem sporu) sporno pravno razmerje, temveč ukrep za preprečitev nastanka negativnih učinkov predolgega sojenja oziroma sojenja v nerazumnem roku. Temu pa začasna odredba po ZUS-1 ni namenjena, je bilo jasno Vrhovno sodišče.
Slabo delovanje državne uprave
Ob tem se je Vrhovno sodišče sklicevalo tudi na sklep v zadevi I Up 34/2018 z dne 28. februarja 2018, v katerem je zavzelo stališče, da začasna odredba v upravnem sporu ni namenjena preprečevanju posledic morebitnega slabega delovanja državne uprave. V njem je med drugim zapisalo, da iz namena začasne odredbe, ki je v odvrnitvi nastanka težko popravljive škode, ki zaradi sprejete odločitve oblastvenega organa tožniku neposredno grozi že med sodnim postopkom, izhaja, da začasna odredba ni namenjena preprečevanju posledic morebitnega slabega delovanja državne uprave niti splošnemu spreminjanju sistemskih učinkov tožbe v upravnem sporu, ki jih določa ZUS-1 v prvem odstavku 32. člena (da tožba ne zadrži izvršitve upravnega akta, če zakon ne določa drugače), temveč posegu v izvrševanje izpodbijanega akta ob presoji konkretnih značilnosti posameznega primera.
Pripravil: Patricij Maček
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
