Meje svobode izražanja in varstvo ugleda javno izpostavljenih oseb v sodni praksi ESČP

Ozadje primera

Pred zadevno objavo je nekdanji fotograf družbe objavil fotografijo politika B.G. Slovenske demokratske stranke (SDS) poleg fotografije Josepha Goebbelsa, nemškega nacističnega politika, ki je bila deležna precejšnje medijske kritike. V odgovor na objavo je bil marca 2011 v 9. številki revije Mladina, katere založnica je bila družba, v rubriki “Mladinamit” objavljen izrazito satiričen prispevek, v katerem sta bili primerjani tudi fotografiji družin B.G. in Goebbelsa. Objavo so spremljale mnoge kritike zaradi izpostavljanja družine v političnem konteksu. B.G. je septembra 2011 pri Okrožnim sodiščem v Ljubljani vložil tožbo zoper objavo zaradi posega v njegovo čast, dobro ime in dostojanstvo. Primerjavo je označil kot hudo žalitev, usmerjeno v diskreditacijo, zaradi vpliva na družino pa je zahteval odškodnino. Družba pritožnica je očitkom nasprotovala z uveljavljanjem pravice do svobode izražanja, saj je bil namen objave primerjati politične metode in poudariti prikazovanje družine za pridobivanje politične priljubljenosti. Okrožno sodišče je julija 2013 zavrnilo tožbeni zahtevek B.G., ta pa je sodbo izpodbijal pri Višjim sodiščem v Ljubljani, ki je pritožbi delno ugodilo ter naložilo družbi, da v reviji objavi sodbo in opravičilo. Obrazložilo je, da so fotografije izrazito posegle v osebnostne pravice B.G., saj so ga prikazovale tudi v vlogi očeta in ne le politika. Družba je nato vložila revizijo pri Vrhovnim sodiščem v Ljubljani, ki je bila s sodbo zavrnjena. Poudarilo je, da je satirična primerjava družinskih fotografij presegla primerjanje političnih metod. Odločitev je družba neuspešno izpodbijala tudi pred Ustavnim sodiščem, ki je potrdilo uravnoteženje obeh pravic kot ustrezno. Primerjani fotografiji nista bili postavljeni v jasen kontekst politične kritike, zaradi satirične narave pa primerjava ni bila očitna povprečnemu bralcu. Objava je učinkovala kot napad na B.G. in njegovo družino, zato ni mogla pretehtati v korist svobode izražanja. B.G. je bila prisojena odškodnina, v ločenem postopku pa tudi njegovi družini.

Domnevna kršitev 10. člena EKČP

Družba se je pred ESČP pritožila zaradi kršitve pravice do svobode izražanja v skladu z 10. členom EKČP, ki vključuje svobodo mišljenja, sprejemanja in sporočanja obvestil ter idej brez vmešavanja javne oblasti in ne glede na meje. Pritožba je bila spoznana kot dopustna, zato je ESČP najprej ugotovilo, da so sodbe nacionalnih sodišč nesporno pomenile poseg v pravico do svobode izražanja, presoditi pa je moralo njegovo dopustnost. Najprej je ugotovilo, da je imel poseg v svobodo izražanja nesporno pravno podlago v 178. in 179. členu Obligacijskega zakonika (OZ) in je bil nesporno namenjen uresničevanju legitimnega cilja varovanja ugleda ali pravic drugih ljudi. ESČP je tako presojalo le pogoj nujnosti.

ESČP je povzelo splošna načela za oceno nujnosti posega v svobodo izražanja. Poudarilo je, da je satira oblika provokativnega umetniškega izražanja, zato je potrebno posege skrbno presoditi. Nadalje je navedlo, da je pravica do varstva ugleda varovana v okviru pravice do zasebnega življenja iz 8. člena EKČP, vendar le če poseg doseže določeno stopnjo resnosti, ki bi terjal tehtanje s svobodo izražanja. Opozorilo je, da lahko fotografije vsebujejo občutljive osebne podatke in jih je zato potrebno presojati ločeno od besednih zapisov. Opredelilo je tudi merila za tehtanje pravic, zlasti prispevek k javni razpravi, položaj javne osebe, vsebina in posledice objave. ESČP mora ugotoviti ali so bili razlogi nacionalnih sodišč ustrezni in zadostni v okviru diskrecijske pravice, odločitev pa mora biti sprejeta tudi na podlagi ocene upoštevanih dejstev. V konkretnem primeru je prepoznalo primerjavo družinskih fotografij kot dovolj resen poseg v ugled B.G., ki je sprožil varstvo po 8. členu EKČP, nacionalna sodišča pa so ustrezno prepoznala konflikt med obema pravicama in opozorila na pomen svobodnega izražanja družbe. ESČP je v naslednjem koraku presojalo, ali je bilo tehtanje opravljeno skladno z merili in v okviru diskrecije.

ESČP se je opredelilo do stopnje razvpitosti prizadete osebe, kjer je ugotovilo, da je bil B.G. javna osebnost, za katere so bile dopustne širše meje kritičnih komentarjev, višja stopnja strpnosti zaradi izpostavljanja javnemu nadzoru ter zavedanje, da se politična kritika lahko odseva v osebno sfero. V postopku se je presojal samo poseg v pravice B.G., ne pa njegove družine, saj jim je bila odškodnina zaradi fotografij že prisojena ločeno. Nato se je opredelilo do načina pridobivanja informacij in okoliščin, v katerih so bile fotografije posnete. Ugotovilo je, da je bila fotografija posneta med javnim dogodkom, z dovoljenjem B.G. in je bila kasneje tudi objavljena v medijih. Potrdilo je, da družba ni bila sankcionirana zaradi same objave fotografije, temveč zaradi konteksta primerjave družin. B.G. je sam medijsko izpostavljal družino, zato je bilo njegovo legitimno pričakovanje zasebnosti manjše.

Nadalje se je ESČP strinjalo, da so zapisi in fotografije obravnavali pomembna politična vprašanja, ki so prispevala k razpravi v javnem interesu, kot so politične metode in meje dovoljene kritike. Nadalje je primerjavo fotografij opredelilo kot vrednostno sodbo, ki je imela dejansko podlago. B.G. je družino sam medijsko izpostavljal v političnem kontekstu, kritika pa se je nanašala na politične metode, povezane z razkrivanjem družine za pridobivanje politične podpore. ESČP je nato poudarilo, da oblike izražanja ni bilo mogoče ločiti od konteksta in cilja publikacije, kot so to trdila nacionalna sodišča. Naslov in kratek podnapis nad fotografijama sta jasno nakazovala na politično in satirično naravo objave, ki je bila objavljena v namerno provokativni in satirični rubriki “Mladinamit”, zato ni moglo sprejeti argumenta vlade, da povprečen bralec ni dojel političnega konteksta fotografij in sporočila. Čeprav je bil na sliki upodobljen kot politik in oče, je ESČP menilo, da bi povprečen bralec prepoznal primerjavo političnih aspektov, satire pa si ne bi razlagal dobesedno. Nadalje je šlo za objavo v tiskanem tedniku in ne avdiovizualnem mediju, zato sta bila učinek objave in nujnost omejitve pravice manjša. Opredelilo se je tudi do primerjave SDS z nemško nacistično stranko, ki je bila ustrezno uporabljena specifično za kritiko uporabe političnih metod, vključno z izpostavljanjem družine političnemu diskurzu. Novinarska svoboda je namreč lahko vključevala tudi pretiravanje in provokacijo. Nacionalna sodišča so se pretirano osredotočila na negativne vplive na ugled družine, ki je že prejela odškodnino. Presojo je ESČP zaključilo z ugotovitvijo, da nacionalna sodišča niso dokazala nujne družbene potrebe, ki bi zaščito ugleda B.G. postavila nad pravico družbe do svobode izražanja. Poseg v pravico do svobodnega izražanje je bil tako pretiran, saj ni bil nujen v demokratični družbi, zato je prišlo do kršitve 10. člena EKČP.

Pripravila: India Panter

---

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.