Državni zbor je potrdil Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS), ki prinaša ogromno novosti. Težko pričakovana ureditev plačnega sistema javnih uslužbencev prinaša več kot samo (novo) določitev plačnih razredov, odpravlja tudi neustrezna razmerja med plačami javnih uslužbencev, direktorjev in funkcionarjev, uvaja novosti na področju napredovanja in ocenjevanja in še več.
Najbolj pričakovana sprememba je vsekakor reforma plačnega sistema. Plača se določi s pogodbo o zaposlitvi, odločbo oziroma sklepom, pri čemer plača ne sme biti določena v drugačni višini, kot je določena z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi, ter kolektivnimi pogodbami (4. člen). Možna ravnanja v primeru nezakonitosti – če bi na primer plača bila določena v nasprotju z zakonom oziroma drugimi akti, če bi bila določena višja ali nižja plača – ureja 6. člen zakona. Naj opozorimo, da javnemu uslužbencu ne bo treba vračati razlike do preveč izplačane plače, razen če bo šlo za katere od v zakonu taksativno naštetih očitnih nepravilnosti (tako četrti odstavek 6. člena).
Ohranja se dosedanji način določitve osnovne plače javnega uslužbenca z določitvijo plačnih skupin in plačnih podskupin ter glede na uvrstitev delovnih mest in nazivov v tarifne razrede (tako 8. in 9. člen ter 4. del II. poglavja zakona: Določanje osnovne plače javnim uslužbencem).
Nova plačna lestvica (priloga 1) se začenja s prvim razredom v višini minimalne plačne (kot je ta znašala na dan 1. januarja 2024) ter nato še 66 (skupaj torej 67) plačnih razredov, razpon med katerimi znaša 3 odstotke. Najvišji plačni razred je določen v višini sedemkratnika prvega plačnega razreda. Najnižji možni izhodiščni plačni razred za posamezni tarifni razred se določi s kolektivno pogodbo za javni sektor (11. člen), ministrstvo za javno upravo pa bo pripravilo nov katalog funkcij, delovnih mest in nazivov (12. člen). Prvi obračun plač v skladu z novim zakonom se bo izvedel za plače za januar 2025 (116. člen).
Z novim zakonom je predvideno letno usklajevanje vrednosti plačnih razredov, pri čemer se bodo o višini uskladitve vrednosti plačnega razreda dogovorili v pogajanjih, ki se zaključijo do 1. aprila posameznega leta. Višina uskladitve vrednosti plačnih razredov plačne lestvice se določi s kolektivno pogodbo za javni sektor. Če dogovor v tem času ne bo usklajen, se vrednosti plačnih razredov uskladijo v višini 80 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin. Usklajena plačna lestvica se uporablja za obračun plač javnih uslužbencev in funkcionarjev od 1. maja tekočega leta (7. člen). V prehodnih in končnih določbah zakon določa, da se plačni razredi v letu 2025 ne uskladijo, uskladitve v nadaljnjih letih do leta 2028 pa se izvedejo pod zakonsko določenimi pogoji v 104. členu.
Podobno kot do sedaj bo institut določitve višjega plačnega razreda omogočal, da se javni uslužbenec uvrsti za največ deset plačnih razredov višje (prej: pet plačnih razredov višje) od izhodiščnega plačnega razreda delovnega mesta, kar pomeni možnost določitve do 30 odstotkov višje osnovne plače (22. člen), seveda ob upoštevanju z zakonom določenih pogojev.
Novi zakon na tem področju uvaja še eno pomembno novost, in sicer spregled izobrazbe (10. člen). Do sedaj veljavni Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) ni urejal vprašanja razporejanja javnih uslužbencev na delovna mesta, za katera ne izpolnjujejo pogoja ustrezne stopnje izobrazbe, novi zakon pa prav to omogoča. V primeru, ko zahtevana izobrazba za zasedbo delovnega mesta ni določena z zakonom oziroma ne gre za regulirani poklic, pa noben od prijavljenih kandidatov za prosto delovno mesto za nedoločen čas ne izpolnjuje pogoja zahtevane izobrazbe za opravljanje dela, lahko delodajalec z enim od prijavljenih kandidatov, ki ima izobrazbo, ki ustreza za eno raven nižjemu tarifnemu razredu, in izpolnjuje druge pogoje za zasedbo delovnega mesta, sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas enega leta na delovnem mestu do vključno VI. tarifnega razreda, če je taka zaposlitev nujna zaradi nemotenega opravljanja dela. Izjema velja za področje zagotavljanja upravljanja in varnosti informacijsko-komunikacijskih sistemov, pri čemer je možen spregled do vključno VII./2. tarifnega razreda. V prehodnih in končnih določbah je še določeno, da spregled izobrazbe po 10. členu velja le pet let od uveljavitve zakona (120. člen), prav tako pa je posebej urejen spregled izobrazbe za že zaposlene (105. člen) ter velja za tiste javne uslužbence, ki so že daljši čas zaposleni pri delodajalcih v javnem sektorju.
V 5. delu II. poglavja zakona je urejeno napredovanje javnih uslužbencev. Novi zakon ne pozna več ocenjevanja delovne uspešnosti, temveč se uvaja napredovanje v višji plačni razred na delovnem mestu po poteku določenega časovnega obdobja. Pogoj za napredovanje v višji plačni razred je torej le potek določenega časovnega obdobja (25. člen). Na delovnih mestih, na katerih je možno tudi napredovanje v višji naziv, je v posameznem nazivu možno napredovati za pet plačnih razredov, na delovnih mestih, na katerih ni možno napredovati v naziv, pa je možno napredovati za deset plačnih razredov. Javni uslužbenec vsakokrat napreduje za en plačni razred. V prvi do tretji plačni razred delovnega mesta napreduje vsakič po dveh letih, v četrti do sedmi plačni razred delovnega mesta vsakič po nadaljnjih treh letih, v osmi in nadaljnji plačni razred delovnega mesta pa vsakič po nadaljnjih štirih letih. Če javni uslužbenec svojega dela ne opravlja v skladu s pričakovanji, se lahko njegovo napredovanje zadrži (26. člen), pri čemer pa se mu napredovanje ne more zadržati več kot enkrat v posameznem časovnem obdobju za napredovanje, napredovanje pa se lahko zadrži največ 5 odstotkom uslužbencev, zaposlenih pri posameznem uporabniku proračuna (tako drugi in tretji odstavek 26. člena). Še vedno je mogoče t. i. pospešeno napredovanje, o katerem odloči predstojnik ali poslovodni organ, omogoča pa, da javni uslužbenec napreduje za dva plačna razreda, če v časovnem obdobju za napredovanje delo opravlja bistveno nad pričakovanji (27. člen). Kriterije za zadržano in pospešeno napredovanje določa 28. člen zakona.
Nekoliko drugače je urejeno tudi področje delovne uspešnosti (6. del II. poglavja), ki sedaj zajema le še »redno« delovno uspešnost ter delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu (v starem zakonu pa še delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela). Posamezni proračunski uporabnik bo moral za delovno uspešnost nameniti 3 odstotke sredstev za osnovne plače javnih uslužbencev in tudi vse morebitne prihranke sredstev za plače posameznega uporabnika proračuna, ki nastanejo zaradi odsotnosti javnih uslužbencev z dela ali nezasedenih delovnih mest, ter tudi sredstva projekta, ki so predvidena v finančnem načrtu uporabnika proračuna. Del plače za delovno uspešnost se bo izplačeval mesečno, trimesečno ali polletno ter bo lahko v višini največ 30 odstotkov osnovne plače uslužbenca (32. člen).
Med dodatki, ki pripadajo javnim uslužbencem, naj opozorimo na enega, ki ga prejšnji zakon ni poznal, in sicer dodatek za prepovedi in omejitve (47. člen), podrobneje pa ga bo opredelila – tako po vsebini kot višini – kolektivna pogodba za javni sektor.
V III. poglavju zakona so določene posebnosti pri določanju plač znotraj posameznega plačnega stebra. Določbe poglavja se uporabljajo za določitev plače javnih uslužbencev in funkcionarjev v posameznem plačnem stebru, ki se razvrščajo tako:
1. plačni steber: funkcionarji,
2. plačni steber: javni uslužbenci v državnih organih, lokalnih skupnostih, javnih zavodih gasilcev in javni uslužbenci plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna,
3. plačni steber: javni uslužbenci v zdravstvu in socialnem varstvu, javnih zavodih s področja obvezne socialne varnosti in javni uslužbenci plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna,
4. plačni steber: javni uslužbenci v raziskovalni dejavnosti, izobraževanju in kulturi in javni uslužbenci plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna,
5. plačni steber: javni uslužbenci v javnih agencijah, javnih skladih, drugih javnih zavodih, javnih gospodarskih zavodih in javni uslužbenci plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna.
Za javne uslužbence plačne skupine B (v katero spadajo na primer direktorji, predsedniki in člani uprav, rektorji, dekani, glavni tajniki univerz, ravnatelji, glavni inšpektorji itd.) so v 2. delu III. poglavja opredeljene skupne določbe, ki veljajo za vse. Tako na primer velja, da njihovo uvrstitev v plačne razrede določi vlada z uredbo (54. člen), da ne napredujejo v višji plačni razred (55. člen), da jim ne pripadajo vsi dodatki, ki jih sicer določa zakon, itd. Podobno določa zakon tudi za prvi plačni steber (fukcionarji), s to razliko, da tudi funkcionarji ne napredujejo v višji plačni razred, razen sodnikov in državnih tožilcev (61. člen), ter niso upravičeni do dela plače za delovno uspešnost.
Za vse preostale plačne stebre velja, da se bodo delovna mesta v plačne razrede uvrščala s kolektivno pogodbo dejavnosti, v nekaterih primerih tudi s splošnim aktom organa (na primer v primeru obveščevalnih in varnostnih služb), kolektivno pogodbo poklica (na primer za novinarje) ali uredbo vlade (na primer nekateri javni zavodi).
V nadaljevanju zakon ureja še sklepanje kolektivnih pogodb, nadzor sistema plač ter kazenske določbe, za vse, ki delajo na kadrovskem področju v javnem sektorju, pa so izjemno pomembne še prehodne in končne določbe zakona, v okviru katerih je določena prevedba plačnih razredov delovnih mest in nazivov ter plačnih razredov javnih uslužbencev. Prevedbe naj bi bile opravljene ter akti za uvrščanje izdani najpozneje 30 dni pred začetkom uporabe novega zakona, akti o sistemizaciji pa naj bi bili usklajeni najpozneje 15 dni pred začetkom uporabe novega zakona (98. člen). Nove pogodbe o zaposlitvi oziroma aneksi k pogodbam se bodo morali skleniti v 15 dneh po uveljavitvi aktov o sistemizaciji (99. člen).
V prehodnih in končnih določbah je urejena še postopna pridobitev pravice do višje plače (101. člen), ki predvideva, da se – glede na višino – razlika do višje plače izplačuje postopoma in po obrokih, najkasneje do 1. januarja 2028.
Zakon, ki bo začel veljati 15 dni po objavi v Uradnem listu in se bo uporabljal od 1. januarja 2025, tudi razveljavlja večino predpisov, ki urejajo področje plačnega sistema javnih uslužbencev – se pa bodo ti predpisi uporabljali do sprejetja novih.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
