Ustavno sodišče je v dveh zadevah (U-I-198/19 in U-I-138/24)1 po burnem in nepričakovanem odzivu javnosti svojo odločitev dodatno pojasnjevalo kar s tiskovnimi sporočili na svoji spletni strani.2 V zadevi RTV Slovenija3 (U-I-479/22), v kateri po več kot treh letih še vedno ne zmore vsebinsko odločiti, pa sodniki svoja stališča sporočajo v ločenih mnenjih in z drugimi oblikami javnega sporočanja.4 Zato se v prispevku sprašujem, ali je sodišče zaradi nezmožnosti oblikovati večino za vsebinsko odločitev v primerih, ko ustava zahteva odločitve, ki so v nasprotju s pričakovanji vladajoče politike in/ali s prepričanji sodnikov, vsebinske odločitve pričelo nadomeščati z ločenimi mnenji.
Pri tem analiziram neobrazložen sklep,5 s katerim je Ustavno sodišče 22. januarja 2026 iz odločanja v zadevi RTV Slovenija s tremi glasovi proti trem s prevladujočim glasom predsedujočega po senioriteti izločilo sodnika dr. Mateja Accetta. Sklep je opremilo z dvema ločenima mnenjema, čeprav bi moralo praviloma izdati le zapisniški sklep. V enem izmed njiju6 je izrecno pojasnjeno, da je sodišče v tem primeru naredilo izjemo zato, da je omogočilo tudi ločena mnenja, v katerih so sodniki lahko pojasnili razloge za svoje stališče že v tej fazi, in ne šele ob končni odločitvi.7 V drugem ločenem mnenju8 pa je zapisano, da sodnik Accetto v tej zadevi sploh ne bi smel odločati, čeprav je prispeval odločilni glas pri odpravi začasnega zadržanja.9
Kot razkrije ločeno mnenje sodnika Kneza,10 je do izločitve prišlo, ker sem 22. oktobra 2025 na podlagi 31. člena Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS)11 predlagal izločitev ustavnega sodnika dr. Mateja Accetta iz odločanja v zadevi RTV Slovenija zaradi kršitve objektivnega videza nepristranosti iz 23. člena Ustave.
To sem storil pet dni po tistem, ko so slovenski mediji poročali, da je Evropska komisija na podlagi sodbe Splošnega sodišča Evropske unije v zadevi T-235/24 z dne 18. maja 2025 razkrila12 stran 8 dokumenta z naslovom Informativni obisk v državi (1. dan), 1. marec 2023.13 Razkriti dokument vsebuje cilje srečanja med takratno predstavnico Evropske komisije Vero Jourovo in takratnim predsednikom Ustavnega sodišča dr. Matejem Accettom. V njem so zapisani trije cilji tega srečanja, pri čemer je bil tretji cilj
»izkoristiti priložnost, da preverimo njegova (op. a.: takratnega predsednika Ustavnega sodišča, dr. Mateja Accetta) stališča glede novega zakona o javnem zavodu RTV Slovenija (to je zakon, v zvezi s katerim je sodišče izdalo »začasni ukrep« in je zadeva še v obravnavi)«.14
Takratni predsednik Ustavnega sodišča Accetto je v tej zadevi od 13. aprila 2023 sodeloval kot sodnik poročevalec.18 Ob predstavitvi letnega poročila Ustavnega sodišča 9. junija 2023 je večino časa porabil za to, da je pred novinarji komentiral odprto zadevo RTV Slovenija, v kateri je sodil. Med drugim je novinarjem pojasnil:
»Vsekakor zadeva, kot ste že sami rekli, je še v hiši. O njej bomo še odločali. Tudi mi bomo čez nekaj časa opravili razmislek, kako naprej. Ne takoj zdajle, ta hip. V primeru, ko ne gre za zadržanje, je dolžnost hitrega odločanja do neke mere zmanjšana, vsaj z vidika načel delitve oblasti, kako utemeljiš kot sodišče, da začasno posežeš v voljo zakonodajalca, da se neka nova ureditev vzpostavi. In po tej plati, če na zadevo ne gledamo skozi prizmo tega, da je zadržanje terjalo hitro odločanje, je ta zadeva še zelo sveža. Zadeva, ki je v hiši pol leta, po tej plati še ni stara. In tudi čez dve leti še ne bo med najstarejšimi.«
O zadevi več kot dve leti po tem javnem komentarju sodnika Accetta v tej odprti zadevi, v kateri je sodil, še vedno ni odločeno.
V celokupnem kontekstu opisanega dogajanja je razkriti dokument Evropske komisije ustvarjal videz pristranskosti. Ustvarjal je vtis, da sodnik Accetto v zadevi RTV Slovenija ni upošteval le dejstev in argumentov, ki so jih stranke predstavile v sodnem postopku, ampak je sodil tudi na podlagi oz. pod vplivom informacij zunaj tega postopka, konkretno na podlagi oz. pod vplivom pogovora s tedanjo podpredsednico Evropske komisije Vero Jourovo. To pa ne izpolnjuje standarda objektivnega videza nepristranosti.19 Nasprotno, morebitno nadaljevanje dela sodnika Accetta po razkritju dokumentov Evropske komisije bi v tej zadevi ustvarilo neizpodbiten videz, da delo Ustavnega sodišča ni nepristransko in bi nedvomno, kar se je že pričelo dogajati, izničilo zaupanje javnosti v pošteno sojenje ustavnega sodišča v zadevi RTV Slovenija.
»Zjutraj se glasuje tako, zvečer pa drugače,« je izjava nekdanjega ustavnega sodnika, ki ji sodnik Knez v svojem ločenem mnenju oporeka20 ter dodaja, da je posebej problematična takrat,
»kadar se takšne ocene oblikujejo brez upoštevanja navedenih razlogov«.21
Ob tem pa je treba poudariti to, kar v uvodu navedeni ločeni mnenji izpustita, a je pomembno za interpretativni okvir, ki ga prav objavljeni ločeni mnenji omogočita. Predlog za izločitev sodnika Accetta je zaradi podobnih razlogov že pred tem podal eden izmed ostalih pobudnikov v zadevi RTV Slovenija. To je bilo, še preden je Accetto prispeval odločilni glas za odpravo začasnega zadržanja (kajti brez glasu sodnika Accetta bi v tistem glasovanju sodelovali le štirje sodniki in bi bila zadeva nesklepčna ter zato nemogoča). Svoj predlog je pobudnik utemeljil s tem, da se je Accetto srečal na uradnem obisku s podpredsednico Evropske komisije in evropsko komisarko za vrednote in preglednost Vero Jourovo, ki je pri Evropski komisiji zadolžena za področje medijev. Poudaril je, da je srečanje potekalo med odločanjem Ustavnega sodišča o predmetni zadevi. V svoji utemeljitvi je ta pobudnik izpostavil, da naj bi bilo iz javno dostopnih virov razvidno, da je Vera Jourova po obisku pri predsedniku Ustavnega sodišča javno izjavila, da bo odločitev Ustavnega sodišča pokazala, kako se bo javna RTV Slovenija razvijala v prihodnje, ter da je podprla uveljavitev izpodbijane novele Zakona o RTV Slovenija.22
Takrat je Ustavno sodišče zadevo zavrglo kot prepozno.23 Pojasnilo je, da je sodišče zadevo obravnavalo na nejavnih sejah 5. januarja 2023, 19. januarja 2023, 2. februarja 2023, 16. februarja 2023, 30. marca 2023 in 6. aprila 2023.24 Ustavno sodišče je ob tem še poudarilo, da je srečanje predsednika Ustavnega sodišča dr. Mateja Accetta dne 1. marca 2023 na uradnem obisku s podpredsednico Evropske komisije in evropsko komisarko za vrednote in preglednost Vero Jourovo okoliščina, s katero se je udeleženec po lastnih navedbah seznanil že pred naslednjo nejavno sejo Ustavnega sodišča, ki je potekala 30. marca 2023.25 Sodišče je dodatno pojasnilo, da takšna razlaga 33. člena ZUstS zagotavlja pošteno sojenje in hkrati preprečuje špekulacije v zvezi z zahtevami za izločitev sodnikov ter onemogoča uporabo tega instituta v nasprotju z njegovim namenom.26
Taka razlaga Ustavnega sodišča je bila razumljiva in prepričljiva, dokler je letos ni dodatno osvetlilo prav ločeno mnenje sodnika Kneza k nedavno sprejetemu sklepu o izločitvi sodnika Accetta. V njem je namreč razkril (poudarki so moji):
»Ustavno sodišče je odločalo o sodnikovem lastnem predlogu za izločitev, a ni mogoče reči, da se pri tem niso upoštevali tudi razlogi pobudnika. O obeh vlogah smo razpravljali na sejah istočasno, odgovori sodnika na zahtevo in njegov predlog za izločitev so bili v istem dokumentu.«27
Iz tega se da razumeti, da je sodnik Accetto
1. podal odgovor na mojo zahtevo za izločitev,
2. v odgovoru na mojo utemeljitev predloga pa podal še lasten predlog za izločitev.
Kot sledi iz ločenega mnenja sodnika Kneza, je pri tem Ustavno odločilo na podlagi sodnikovega predloga, ker se skladno s sodno prakso o predlogu sodnika odloča pred zahtevo stranke ali udeleženca v postopku.28 S tem pa je ta informacija (ne)hote odprla vprašanji, ki se ju delno dotakne tudi drugo ločeno mnenje in se glasita:
Ali bi smel Accetto po sestanku z Vero Jourovo v predmetni zadevi sploh še soditi? Je morda s taktiziranjem in v nasprotju z načelom poštenega sojenja omogočil ključni glas za odpravo začasnega zadržanja, ki je pobudnike pustilo brez vsakršnega učinkovitega sodnega varstva?
Ker ločeni mnenji razkrivata le del vpogleda v tajnost deliberacij, na to popolnega odgovora ne dobimo.
Glede na v ločenih mnenjih razkrite okoliščine pa se zdi, da bi predlog za izločitev moral podati sodnik Accetto že prej. Zakaj sedaj ja, prej pa ne? (Poštenemu) sodniku namreč sodišče ne bi (z)moglo vnaprej očitati špekulacij v zvezi z zahtevami za izločitev sodnikov v nasprotju z namenom tega instituta, kar je bil del argumentacije za zavrženje podobne zahteve enega od ostalih pobudnikov kot prepozne leta 2023.29
Morda pa se je zgodilo prav to. Tega ne bomo nikoli izvedeli, razen morda v primeru, ko bo kdo od sodnikov zopet uporabil ločeno mnenje za pojasnjevanje tajnih deliberacij namesto za predstavitev nasprotnih (vsebinskih) argumentov v (predvsem) meritornih odločitvah, ki pa jih več kot očitno ideološko razklano sodišče v tej zadevi ni sposobno doseči.
Občutek, da gre morda prav za to, za kar nikoli ne bi smelo iti, da sodnik taktizira s proceduralnimi postopki v nasprotju z njihovim namenom, pa vseeno po prebranih ločenih mnenjih ostaja. Naj navedem najbolj očitne citate, ki te občutke vzbudijo.
Ločeno mnenje sodnika Kneza potrjuje, da je Accetto s svojo izjavo novinarjem mislil resno. Kot sodnik poročevalec v tej zadevi je novinarjem javno pojasnil, da se z zadevo, ko je bilo odpravljeno začasno zadržanje, ne da bi se pobudnikom zagotovilo drugo učinkovito pravno sredstvo, in je bilo s tem ugodeno politični volji, več ne mudi (glej zgoraj). V točki 6 svojega ločenega mnenja sodnik Knez najprej nakaže, da sodišče v tej zadevi ni sposobno odločiti (non liquet):
»Takrat se je tudi pokazalo, da v kratkem času ne bo mogoče doseči ponovne odločitve, saj so razhajanja bila velika, predvsem pa ni bilo zaznati popuščanja pri stališčih. V teh okoliščinah smo ponovno odprli vprašanje začasnega zadržanja oziroma prenehanja njegove veljavnosti.«
Nato pa (ne)hote osvetli vlogo dosedanjega sodnika poročevalca Accetta. Kot poročevalec je namreč določal hitrost in smer celotne zadeve. V točki 12 svojega ločenega mnenja sodnik Knez razkrije (poudarek je moj):
»Upal sem, da bomo vendarle lahko imeli možnost za nove in ponovne premisleke, da bi omilili ali nadgradili verzijo že sprejetega osnutka ali nadgradili kakšno drugo (to ni edini primer, kjer nam ni kazalo dobro, da bomo dosegli pet glasov, a smo se trudili naprej in iskali najmanjši skupni imenovalec odločitve). Razprava o tem tudi po opozorilu ni bila predmet obravnave kolegija ali upravne seje.«
Dodatne sume, da je šlo dejansko za politično motivirano odpravo začasnega zadržanja v nasprotju z načelom učinkovitega sodnega varstva, pa sodnik Knez razkrije z naslednjimi podrobnosti tajnih deliberacij, ko zapiše (poudarek je moj):
»V zadevi RTV sem zato poskušal narediti vse, da bi lahko ta gordijski vozel presekali; pripravil sem tudi osnutek odločbe (kot sodnik ne-poročevalec, kar dovoljuje prvi dostavek 65. člena Poslovnika Ustavnega sodišča). Ta je bil izglasovan 22. maja 2023, a nato 26. maja 2023 revotiran. Takrat je tudi postalo jasno, da bo odločitev obvisela v zraku, zato je sledilo odločanje o vprašanju prenehanja začasnega zadržanja.«30
Iz tega sledi, da je po revotaciji ustavno sodišče takoj (nemudoma!) odločilo o odpravi začasnega zadržanja. Sklep je odpravilo še isti dan. Kot prvopodpisanemu pobudniku mi ga je namreč kurir Ustavnega sodišča vročil še isto popoldne (26. maja 2023), brez ločenih mnenj. Ta so bila objavljena šele 1. junija 2023. To potrjuje sume, da se nove vsebinske rešitve sploh ni iskalo. Prav tako kaže, da se je z vročitvijo sklepa o odpravi začasnega zadržanja pred izdajo ločenih mnenj izrazito mudilo. Morda zato, da ne bi bil tak sklep morda revotiran,31 kar bi verjetno ujezilo vladajočo politiko...
Nadaljevanje članka za naročnike >> dr. Peter Gregorčič: Ko Ustavno sodišče ne zmore govoriti skozi odločbe
>> ali na portalu Pravna Praksa, št. 8, 2026
>> Še niste naročnik? Preverite uporabniške pakete!
------------------------
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
