Čeprav nihče ne more z gotovostjo napovedati prihodnosti (vključno z avtorjem teh vrstic), lahko že danes prepoznamo trende, ki bodo preoblikovali vlogo korporativnega pravnika pod vplivom umetne inteligence in digitalne preobrazbe. Ti premiki odpirajo novo poglavje v razvoju pravniških poklicev; takšno, v katerem bo ključna sposobnost prilagajanja.
Zato vprašanje ni, ali bo korporativni pravnik preživel umetno inteligenco, temveč kako se bo prilagodil, da bo (p)ostal ključen sooblikovalec prihodnosti podjetja.
Še pred kratkim je bil korporativni pravnik predvsem varuh zakonitosti in upravljavec tveganj ter zato pogosto dojet kot stroškovni center. Njegova vloga je bila pretežno reaktivna; usmerjena v skladnost poslovanja in reševanje sporov. Danes pa se to hitro spreminja. Sodobni korporativni pravnik deluje v središču poslovnih odločitev kot strateški partner vodstva, ki zna pravne izzive prevesti v poslovne priložnosti. Njegova glavna dodana vrednost ni več poznavanje regulative, temveč sposobnost povezovanja prava, poslovnih ciljev in tehnologije v rešitve, ki podjetju prinašajo stabilnost in rast.
Prihodnost korporativnega pravnika bo vse bolj interdisciplinarna. Pravno znanje bo še naprej nujno, a ne več zadostno. V ospredje stopajo digitalna pismenost, razumevanje umetne inteligence, regulativa ESG in strateško razmišljanje. Pravni oddelki v naprednih organizacijah bodo morali delovati kot ustvarjalci dodane vrednosti, ne le kot podporna služba.
Umetna inteligenca že danes prevzema nekatera rutinska opravila; od standardizirane priprave in upravljanja življenjskega cikla pogodb, pravnih raziskav in pregleda dokumentov do osnovnih preverjanj skladnosti ter avtomatiziranega spremljanja sprememb v regulativnem ekosistemu podjetja. A to v resnici ne zmanjšuje pomena korporativnega pravnika. Ravno nasprotno. Osvobaja ga ponavljajočih se nalog in mu omogoča, da se posveti presoji zahtevnih pravnih vprašanj, etičnim dilemam in strateškemu svetovanju. Tam, kjer algoritmi iščejo vzorce, pravnik prepoznava pomen. Kjer umetna inteligenca optimizira procese, pravnik ohranja človeško razsežnost odločanja.
Korporativni pravnik prihodnosti bo hibriden strokovnjak: pravnik, strateg, tehnolog in etični kompas podjetja.
Razumel bo zakonodajo, pa tudi podatkovne tokove, digitalna orodja, finančne izkaze in pričakovanja deležnikov v vrednostni verigi. V njegovem delu se bodo prepletali pravna presoja, poslovna logika in digitalne kompetence. Ključna bo sposobnost razumeti umetno inteligenco ne kot grožnjo, temveč kot orodje, ki omogoča agilnejše, bolj informirano in pretehtano odločanje. Tem trendom bi moralo hitreje slediti tudi izobraževanje prihodnjih pravnikov.
Vloga pravne funkcije v podjetjih se bo merila po dodani vrednosti, ki jo prinaša, tj. po prispevku k razvoju in rasti podjetja. Od pravnikov se bo pričakovalo, da bodo sooblikovali poslovne modele, uvajali spremembe in sodelovali pri razvoju novih poslovnih rešitev. Zaupanje vodstva bo temeljilo na njihovi sposobnosti, da pravo uporabljajo kot orodje za doseganje poslovnih ciljev, ne kot omejitev. Generativna umetna inteligenca bo spremenila tudi razmerja med podjetji in odvetniki, saj bodo podjetja od zunanjih pravnih svetovalcev pričakovala večjo stroškovno učinkovitost in oprijemljive koristi uporabe novih tehnologij.
A z napredkom tehnologije se odpira tudi globlje vprašanje, kaj v resnici pomeni biti (korporativni) pravnik v času, ko odločitve vedno pogosteje sooblikujejo algoritmi. Pravo je več kot skupek pravil. Je sistem vrednot, ki določa odgovornosti ter varuje integriteto in pravičnost. Umetna inteligenca lahko denimo »piše« pogodbe, ne more pa prevzeti odgovornosti za njihove posledice. Človeška presoja, integriteta in moralna orientacija bi zato po mojem mnenju morale ostati nenadomestljive. Pravnik prihodnosti bo v digitalnem svetu moral varovati človeško razsežnost pravnega odločanja (vrednotenja), saj algoritmično odločanje brez etičnega okvirja tvega, da pravo postane sredstvo, ki ne zagotavlja pravičnosti. To je temeljna odgovornost, ki jo imamo pravniki do družbe.
Nadaljevanje članka za naročnike >> mag. Marko Djinović: Ko korporativni pravnik sreča umetno inteligenco: preobrazba namesto izumrtja
>> ali na portalu Pravna Praksa, št. 40-41, 2025
>> Še niste naročnik? Preverite uporabniške pakete!
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
