Državni zbor je 18. septembra 2025 sprejel novelo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2O), katere cilj je zagotoviti dolgoročno javnofinančno vzdržnost pokojninskega sistema in ustreznejše pokojnine. Spremembe, ki jih prinaša novela, se bodo začele uporabljati postopoma, večinoma od 1. januarja 2026 naprej.
Novela dopolnjuje 3. člen zakona z opredelitvijo nove pravice do zimskega dodatka in 7. člen, v okviru katerega nekoliko spreminja definicije brezposelne osebe, delodajalca, delovnega invalida, kmeta ter vdovske pokojnine.
V II. delu zakona, ki ureja obvezno zavarovanje, se izrecno ureja obvezno zavarovanje oseb, ki so zaposlene pri mednarodnih organizacijah s sedežem v tujini oziroma zunaj EU ali EGP ter opravljajo delo za svojega delodajalca v Republiki Sloveniji, če mednarodna pogodba ne določa drugače. Dopolnjena je tudi ureditev obveznega zavarovanja družbenikov gospodarskih družb ali ustanoviteljev zavodov, ki so hkrati poslovodje teh družb oziroma zavodov, navedeno pa ne velja samo za slovenska podjetja, temveč tudi za družbe, ustanovljene v skladu s predpisi EU, EGP ali Švicarske konfederacije (16. člen). Spremenjeni 17. člen bistveno širi krog kmetov, ki se lahko vključijo v obvezno pokojninsko zavarovanje, in zmanjšuje tveganje, da bi kmetje z manjšimi prihodki ostali brez zavarovalne dobe, saj omogoča vključitev v zavarovanje tudi brez izpolnjevanja dohodkovnega praga, upošteva zdravstveno sposobnost z omejitvami, uvaja možnost, da se kmetje lahko zavarujejo tudi do polnega zavarovalnega časa, če so v delovnem razmerju z manj kot polnim delovnim časom, daje več fleksibilnosti in vključuje tudi delovne invalide. S spremembo 18. člena se razširja krog zavarovancev za obvezno zavarovanje na podlagi drugega pravnega razmerja, in sicer velja tudi za prejemnike družinskih pokojnin, določa se starostna meja (15 let), s spremembo drugega odstavka 19. člena pa so izrecno določeni upravičenci, ki dobijo pravico do zavarovanja po zakonu, ki ureja starševsko varstvo.
Spremenjena sta bila tudi 22. in 23. člen zakona, ki urejata trajanje in prekinitev obveznega zavarovanja. Ohranjeno je splošno pravilo, da zavarovanje traja od začetka pravnega razmerja do prenehanja, sta pa natančneje določena začetek in prenehanje zavarovanja za samostojne podjetnike in družbenike, črtana je starostna omejitev 63 let za kmete, uvedena je posebna ureditev za prostovoljno vključene kmete ter predvidena dosledna vezava na evidence in stečajne postopke (z datumom pred objavo oklica). Člen 23 širi razloge za prekinitev obveznega zavarovanja, na primer v obdobju pripora, prestajanja zaporne kazni ali izrečenega vzgojnega, varnostnega ali varstvenega ukrepa, zaradi katerega ne morejo opravljati dejavnosti ali dela.
Ena najpomembnejših sprememb je zagotovo dvig starostne meje za starostno pokojnino.
Po novem 27. členu se starostna meja za pridobitev pravice do starostne pokojnine dviguje:
- s 65 na 67 let ob minimalno 15 letih zavarovalne dobe,
- za tiste z dolgo pokojninsko dobo (40 let brez dokupa) pa s 60 na 62 let.
Dvig se bo izvajal postopno med letoma 2026 in 2034, vsako leto za tri mesece. Posebne prehodne določbe omogočajo lažje prilagajanje zavarovancev, ki so tik pred upokojitvijo.
Spremenjeni so tudi pogoji za znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Poleg skrbi za otroka (pri čemer ni več pogoj državljanstvo Republike Slovenije, temveč EU) in služenja vojaškega roka se starostna meja niža tudi za vstop v zavarovanje pred 20. (in ne več 18.) letom starosti. Meje znižanja so ob 38 letih pokojninske dobe do največ 63 let ter ob 40 letih pokojninske dobe do največ 58 let (za oba spola). Za obdobje med letoma 2026 in 2034 je predviden obsežen prehodni režim; novela za vsako leto posebej tabelarno natačno določa, za koliko mesecev se lahko starost zniža v določenem letu, upoštevaje vse tri razloge: otroke, vojaški rok in delo pred 20. letom.
Noveliran 29. člen določa, da je za predčasno pokojnino potrebno 40 let pokojninske dobe in starost od 60 let (leta 2026) do 61 let in 9 mesecev (leta 2034). Odmera predčasne pokojnine se nato zmanjša za manjkajoče mesece do polne upokojitvene starosti (38. člen). Stopnja zmanjšanja se v prehodnem obdobju postopno znižuje: leta 2026 znaša 0,30 % na mesec, leta 2034 pa le še 0,10 %.
S spremembo III. poglavja zakona, ki ureja odmero starostne in predčasne pokojnine, se pokojninska osnova po spremenjenem 30. členu ne računa več od katerihkoli zaporednih 24 let, temveč (postopoma) od najugodnejših 40 let zavarovanja (pri čemer se lahko izloči do pet najslabših let, s čimer naj bi se amortizirala »slaba« leta (na primer obdobje brezposelnosti ali nižji prihodki), zaradi takega načina pa naj bi postalo daljše upoštevno obdobje pravičnejše). V prehodnem obdobju (od leta 2026 do 2034) je določeno postopno podaljšanje obdobja izračuna – s 24 let v letu 2026 do 38 let v letu 2034, polna 40-letna osnova pa se bo začela uporabljati 1. januarja 2035. Poudariti še velja, da se iz odmere starostne in predčasne pokojnine izrecno izključijo osnove iz začasnega in občasnega dela dijakov in študentov (18. člen), če je v tistem letu pokojninska doba dopolnjena samo na tej podlagi. Na ta način naj bi se preprečilo umetno zviševanje osnove zaradi študentskega dela v letih brez drugih zavarovanj.
Novela ureja še preračun plač oziroma osnov na polni delovni čas za primere, ko je zavarovanec delal krajši delovni čas (33. člen), ter vštevanje plače za dopolnilno delo in drugih plačil iz pravnih razmerij, ki presegajo polni delovni oziroma zavarovalni čas (34. člen).
Spremenjeni 37. člen viša odmerne odstotke: za 15 let pokojninske dobe se določa 30 % osnove (prej 29,5 %), za vsako dodatno leto pa se doda 1,6 %, brez zgornje omejitve. Tako bo pokojnina pri 40 letih pokojninske dobe znašala 70 % osnove (namesto sedanjih 63,5 %). Med letoma 2026 in 2034 se ti odstotki postopoma zvišujejo, dokler ne dosežejo že omenjenih 70 % za 40 let pokojninske dobe.
Tudi odmera predčasne pokojnine je urejena na enak način kot do sedaj, a nekoliko ugodneje (38. člen): predčasna pokojnina se v obdobju 2026–2034 odmeri tako kot starostna, nato pa se zmanjša za vsak mesec manjkajoče starosti v višini od 0,30 do 0,10 % na mesec. Znižanje je trajno, bo pa bistveno nižje, kot je bilo do sedaj.
Spremembe usklajevanja pokojnin so določene v 39. členu. Do zdaj veljavno razmerje 60 % rasti plač in 40 % inflacije se bo med letoma 2026–2040 postopno spremenilo v razmerje 20 % plače in 80 % inflacije. Če je eden od dveh faktorjev negativen, se upošteva samo pozitivni.
Najnižja in zagotovljena pokojnina (39. člen) skladno z novelo od 1. 1. 2026 znaša 785 evrov za zavarovanca s 40 leti pokojninske dobe. Ta se ne bo priznala prejemnikom delne pokojnine in nekaterim drugim kategorijam (enajsti odstavek 39. člena).
Zakon je posegel tudi v ureditev delne pokojnine (40. člen), pogoje za pridobitev pravice do invalidske pokojnine (41. člen), štetje delovnih let v primeru spremembe zdravstvenega stanja (44.a člen), odmero invalidske pokojnine v primeru poškodbe zunaj dela ali bolezni (48. člen), zvišuje se starostni prag za pridobitev družinske pokojnine s 60 na 62 let kot tudi odmera (58. in 62. člen), zvišuje se odstotek za odmero vdovske pokojnine s 70 % na 80 % (61. člen) ter spreminajo se splošni pogoji za pridobitev pravic na podlagi invalidnosti (69. člen), saj se prav tako dviguje starostna meja in dodajajo prehodno obdobje ter nove omejitve. Novela prav tako določa, da obvezno zavarovanje na podlagi 18. člena ne vpliva na uživanje pravice do družinske pokojnine (108. člen), ter določa, da se zavarovancu, ki ob nastanku invalidnosti izpolnjuje pogoje tako za invalidsko kot starostno pokojnino, prizna ugodnejša pravica (109. člen).
V IX. poglavju se poleg letnega dodatka in dodatka za pomoč in postrežbo ureja še nov institut – zimski dodatek. Upravičenci do letnega dodatka bodo prejeli tudi zimski dodatek v enotnem znesku 250 evrov, ki se bo postopno uvajal in v prihodnje usklajeval z inflacijo. Letni dodatek ostaja in se bo usklajeval po enakih merilih kot do zdaj ter bo višji za nižje pokojnine.
Novela vsebuje še več organizacijskih in procesnih določb, kot so pridobivanje podatkov iz registrov, spremembe glede poročanja itd., ter obsežne prehodne določbe.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
