Zakon o socialnem varstvu je pomemben nacionalni pravni vir ureditve sistema socialnega varstva, ki zagotavlja varnost pred najhujšo revščino in socialno izključenostjo. Pomemben vidik socialne države so tudi različni mehanizmi, s katerimi preprečuje ali zmanjšuje tveganje revščine, zlasti pri skupinah prebivalstva, kjer je tveganje večje.
Eden od programov, ki se osredotoča na socialno vključevanje, je tudi program Spodbujanje socialnega vključevanja oseb, izpostavljenih tveganju revščine ali socialni izključenosti, vključno z najbolj ogroženimi osebami in otroki (ESS+). Sofinanciranje specifičnih ciljev programa je predvideno s sredstvi evropskih skladov, zato je treba sprejeti ustrezno pravno podlago na zakonski ravni. Skladno z izvajanjem ukrepov se uredijo tudi pravne podlage za zbiranje podatkov.
S spremembo Zakona o socialnem varstvu se uresničujejo cilji iz Resolucije o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2022-2030 (ReNPSV22-30), in sicer z različnimi ukrepi:
– izvajali se bodo programi socialne aktivacije za dvig socialnih, funkcionalnih in delovnih kompetenc za osebe iz ciljnih skupin dolgotrajno brezposelnih, prejemnikov denarne socialne pomoči, začasno nezaposljivih, migrantov ipd.,
– ukrepi za podporo izvajanju lažjega prehoda mladih s posebnimi potrebami na trg dela z različnimi oblikami pomoči,
– izvajanje izobraževanj za zaprte osebe za pridobitev srednješolske izobrazbe in kvalifikacij, prekvalifikacije in nadaljnje poklicno usposabljanje,
– zaposlovanje in spodbujanje socialne vključenosti pripadnikov ranljivih družbenih skupin na področju kulture, s čimer se bo preprečeval zdrs v socialno izključenost.
Med drugim se je s spremenjenim tretjim odstavkom 16. člena natančneje opredelilo, da so osebe v institucionalnem varstvu lahko vključene v program vzgoje in izobraževanja po posebnem zakonu do 26. leta starosti, s tem pa so izenačeni vsi otroci, mladostniki in odrasli s pravico do šolanja do te starosti. Zavod za usposabljanje tako opravlja institucionalno varstvo, za odrasle osebe z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju pa opravlja tudi storitvi vodenja in varstva ter organizira zaposlitev pod posebnimi pogoji. Poleg navedenih storitev lahko opravlja tudi storitev pomoči na domu in posebne oblike priprav na zaposlitev.
S spremenjenima 98. in 100. členom je jasneje opredeljeno, da se storitev institucionalnega varstva za otroke in mladostnike do 18. leta starosti, ki so vključeni v program vzgoje in izobraževanja, financira iz proračuna.
Pomembna sprememba, ki jo je vpeljala novela J, pa je na področju kadrovskih štipendij strokovnih delavcev. Čeprav so centri za socialno delo osrednja ustanova, ki na lokalnem nivoju skrbijo za socialno varnost ljudi, so namreč v določenih primerih močno kadrovsko podhranjeni. Posledica takšnega stanja je, da uporabnikom ne morejo zagotoviti izvajanja storitev na enaki ravni, saj je kadrovska zasedenost na centrih za socialno delo različna tako glede na ustrezni delež zaposlitev na posameznem centru kot glede na izobrazbeno strukturo. Spodbujanje k študiju in usmerjanje k strokovnemu delu z najbolj ranljivimi skupinami ljudi sta pomemben korak k zmanjšanju primanjkljaja na tem področju dela, zato je novela vključila novo poglavje in člene od 75.a do 75.k, ki urejajo štipendije na področju socialnega varstva.
IUS-INFOČlanki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
