V obravnavani zadevi je učiteljski zbor 18. junija 2024, torej v šolskem letu 2023/2024, ki je trajalo od 1. septembra 2023 do 31. avgusta 2024, sprejel odločitev, da pritožnica ponavlja 4. razred. Ta odločitev se je lahko nanašala le na šolsko leto 2024/2025, ki je trajalo od 1. septembra 2024 do 31. avgusta 2025. Ko je torej Upravno sodišče 15. decembra 2025 izdalo izpodbijani sklep o zavrženju tožbe, sporna odločitev ni več pravno učinkovala. Zato si pritožnica z njeno odpravo ne bi več mogla izboljšati svojega pravnega položaja, je presodilo Vrhovno sodišče v sklepu zadevi I Up 26/2026 z dne 9. marca 2026.
Vrhovno sodišče je uvodoma pojasnilo, da je v obravnavani zadevi Upravno sodišče pritožničino tožbo med drugim zavrglo, ker ta ni več izkazovala pravnega interesa za odpravo odločitve učiteljskega zbora z dne 18. junija 2026, sprejete na podlagi šestega odstavka 69. člena Zakona o osnovni šoli (ZOsn) in takrat veljavnega prvega odstavka 25. člena Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli, da pritožnica ponavlja 4. razred. Ko je Upravno sodišče izdalo izpodbijani sklep, se je namreč šolsko leto 2024/2025, na katero se sporna odločitev nanaša, že končalo. Pritožnica je temu ugovarjala in menila, da pravni interes še vedno izkazuje. Bistvo spora je torej bilo, ali pritožnica še izkazuje pravni interes za izpodbojno tožbo ali pa je podan razlog za njeno zavrženje po 6. točki prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).
Vrhovno sodišče je pritrdilo Upravnemu sodišču, da odločitev učiteljskega zbora z dne 18. junija 2024, da pritožnica ponavlja 4. razred (v prilagojenem izobraževalnem programu osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom), predstavlja odločbo z veljavnostjo za določen čas (tako imenovano temporarno odločbo).
Vrhovno sodišče je pojasnilo, da ZOsn namreč določa, da lahko učenec 3., 4., 5. in 6. razreda v prilagojenem izobraževalnem programu osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom na podlagi pisnega obrazloženega predloga razrednika ponavlja razred brez soglasja staršev. Učenec lahko ponavlja razred, če ni dosegel standardov znanja, ki so potrebni za napredovanje v naslednji razred, oziroma če je ob koncu šolskega leta negativno ocenjen iz enega ali več predmetov, čeprav mu je šola omogočila vključitev v ustrezne dejavnosti razširjenega programa (peti odstavek 69. člena). Odločitev o tem sprejme učiteljski zbor (šesti odstavek 69. člena). Iz navedenega po presoji Vrhovnega sodišča (logično) izhaja, da se odločitev učiteljskega zbora, da učenec ponavlja posamezni razred, lahko nanaša le na šolsko leto, ki sledi šolskemu letu, v katerem učenec ni dosegel standardov znanja, potrebnih za napredovanje v naslednji razred, oziroma je bil ob njegovem zaključku negativno ocenjen iz enega ali več predmetov. Ker šolsko leto traja od 1. septembra do 31. avgusta (prvi odstavek 34. člena ZOsn), takšna odločitev pravno učinkuje le do 31. avgusta šolskega leta, za katero je bila sprejeta.
Vrhovno sodišče je dalje pojasnilo, da je v obravnavani zadevi učiteljski zbor 18. junija 2024, torej v šolskem letu 2023/2024, ki je trajalo od 1. septembra 2023 do 31. avgusta 2024, sprejel odločitev, da pritožnica ponavlja 4. razred. Ta odločitev se je lahko nanašala le na šolsko leto 2024/2025, ki je trajalo od 1. septembra 2024 do 31. avgusta 2025. Ko je torej Upravno sodišče 15. decembra 2025 izdalo izpodbijani sklep, sporna odločitev ni več pravno učinkovala. Zato si pritožnica z njeno odpravo ne bi več mogla izboljšati svojega pravnega položaja, je presodilo Vrhovno sodišče. Dodalo je, da je Ustavno sodišče poudarilo, da je izpodbojna tožba namenjena temu, da se z odpravo nezakonitega upravnega akta prepreči poseg (ali nadaljevanje poseganja) v pravni položaj tožnika in da se zadeva vrne v ponovno odločanje pristojnemu upravnemu organu, ki naj v ponovnem odločanju postopek zaključi z izdajo pravilnega in zakonitega upravnega akta. To pa v obravnavanem primeru v času, ko je Upravno sodišče izdalo izpodbijani sklep, zaradi poteka časa in s tem prenehanja pravnega učinkovanja odločitve učiteljskega zbora z dne 18. junija 2024, ni bilo več mogoče, je bilo jasno Vrhovno sodišče.
Na drugačno presojo po oceni Vrhovnega sodišča ni vplivalo niti pritožničino zatrjevanje, da še vedno obiskuje 4. razred istega programa in da izpolnjuje pogoje za napredovanje v 5. razred. Tudi če pritožnica v šolskem letu 2025/2026 (od 1. septembra 2025 do 31. avgusta 2026) še vedno ponavlja 4. razred v prilagojenem izobraževalnem programu osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom, podlaga za to ni odločitev učiteljskega zbora z dne 18. junija 2024, saj je ta pravno učinkovala le do 31. avgusta 2025.
V tem primeru je imela, kot je opozorilo Vrhovno sodišče, pritožnica možnost, da bi že v tožbi poleg izpodbojnega postavila tudi ugotovitveni zahtevek. Prav tako pa bi lahko svoj zahtevek spremenila ali ga dopolnila od nastanka spremenjenih okoliščin (to je od zaključka šolskega leta 2024/2025) do odločitve Upravnega sodišča. Kot je Vrhovno sodišče že večkrat pojasnilo, ima namreč tožnik možnost, da v svoji tožbi postavi več zahtev iz 33. člena ZUS-1, če želi oziroma pristaja na več možnih odločitev Upravnega sodišča, ki bi ustrezali njegovi izraženi volji in bi jih torej štel za želeni uspeh v upravnem sporu. Prav tako pa lahko tudi ves čas do odločitve Upravnega sodišča svojo tožbeno zahtevo spremeni in prilagodi morebitnim drugačnim okoliščinam, če s tem ne zahteva nekaj več od tistega, kar je v tožbi že zahteval, in ne poseže v dele upravne odločbe, ki so že postali pravnomočni, ker s tožbo niso bili izpodbijani. Vrhovno sodišče pa je ugotovilo, da pritožnica poleg izpodbojnega ugotovitvenega zahtevka glede odločitve učiteljskega zbora z dne 18. junija 2024 ni postavila, niti ga pozneje ni spremenila v ugotovitvenega.
Končno je Vrhovno sodišče poudarilo, da dejstvo, da takega tožbenega zahtevka ni postavila oziroma ga ni ustrezno spremenila, je okoliščina na strani pritožnice in ne odgovornost Upravnega sodišča, ki mu ta očita, da ni postopalo dovolj hitro in da ji ni omogočilo ustrezno prilagoditi tožbenega zahtevka. Vrhovno sodišče je razložilo, da je na podlagi prvega odstavka 31. člena ZUS-1 Upravno sodišče dolžno pozvati stranko le, da odpravi formalne pomanjkljivosti tožbe (nepopolnost, nejasnost), ni pa je dolžno pozivati na spremembo tožbenega predloga oziroma zahtevka ali jo opozarjati na to, da naj za možnost uspeha v upravnem sporu predlaga oziroma zahteva nekaj drugega od tistega, kar vsebuje njena prvotna tožba. Da to stališče ne pomeni kršitve pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave Republike Slovenije (URS)) in pravnega sredstva (25. člen URS), je v odločbi v zadevi Up-1158/23, Up-1159/23 z dne 11. septembra 2025 potrdilo tudi Ustavno sodišče, je še sklenilo Vrhovno sodišče.
Pripravil: Patricij Maček
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
