Iz jezikovne, sistematične in logične razlage kaznivega dejanja zlorabe negotovinskega plačilnega sredstva (246. člen Kazenskega zakonika (KZ-1)) izhaja, da morata biti za obstoj tega kaznivega dejanja kumulativno podana dva temeljna pogoja: prvič, da storilec negotovinskega plačilnega sredstva ni bil upravičen uporabiti, in drugič, da ga je pridobil na nezakonit način. Ob tem mora biti izpolnjen še dodatni pogoj, da je s svojim ravnanjem sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist.
Obsojenec je v času od 9. 11. do 11. 11. 2016 oškodovancu odtujil njegovo bančno kartico in PIN-kodo, nato pa 12. in 13. 11. na bankomatu opravil dvig gotovine v skupnem znesku 660,00 evra. Sodišče prve stopnje je obsojenca spoznalo za krivega storitve nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine (205. člen KZ-1), medtem ko je pritožbeno sodišče spremenilo pravno opredelitev tega ravnanja in ga opredelilo kot nadaljevano kaznivo dejanje zlorabe negotovinskega plačilnega sredstva (246. člen KZ-1).
Zoper sodbo pritožbenega sodišča je vrhovna državna tožilka vložila zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri je navedla, da je odločitev pritožbenega sodišča nepravilna v delu, v katerem je tri posamična ravnanja storilca pravno opredelilo kot nadaljevano kaznivo dejanje zlorabe negotovinskega plačilnega sredstva po drugem odstavku 246. člena v zvezi s prvim odstavkom 54. člena KZ-1, saj naj kaznivi dejanji tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1 in zlorabe negotovinskega plačilnega sredstva po drugem odstavku 246. člena KZ-1 ne bi bili istovrstni.
Vrhovno sodišče je s sodbo I Ips 44904/2017 zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti.
Sodišče je najprej opozorilo, da je bilo obravnavano kaznivo dejanje storjeno leta 2016 ter da je tedaj v sodni praksi prevladovalo stališče, da je s takšnim ravnanjem storilec izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja velike tatvine na vdoren način. Z novelo KZ-1-I, ki je začela veljati decembra 2021, torej še v času, ko je zoper obsojenca pred sodiščem prve stopnje tekel kazenski postopek, je bilo spremenjeno kaznivo dejanje zlorabe negotovinskega plačilnega sredstva iz 246. člena KZ-1. Osrednja novost je novi drugi odstavek, ki inkriminira uporabo negotovinskega plačilnega sredstva. V skladu z določbo drugega odstavka 246. člena KZ-1 stori kaznivo dejanje zlorabe negotovinskega plačilnega sredstva, kdor uporabi ček, kreditno ali plačilno kartico ali drugo negotovinsko plačilno sredstvo v izvorni obliki, ki ga ni upravičen uporabiti in je bilo pridobljeno na nezakonit način, ter s tem sebi ali komu drugemu pridobi protipravno premoženjsko korist. Zakonodajalec je za to kaznivo dejanje predpisal kazen do treh let zapora, kar je mileje kot kazen za storitev kaznivega dejanja velike tatvine na vdoren način, za katero je predpisana kazen do petih let zapora. Upoštevaje navedeno bi že sodišče prve stopnje moralo obsojencu očitano ravnanje opredeliti po novejšem, milejšem zakonu kot kaznivo dejanje zlorabe negotovinskega plačilnega sredstva. Ker tega sodišče prve stopnje ni storilo, je pravno opredelitev obsojencu očitanega ravnanja spremenilo pritožbeno sodišče, ki mu je določilo tudi ustrezno nižjo kazen.
Sodišče je nadalje poudarilo, da je že iz jezikovne razlage 246. člena razvidno, da to kaznivo dejanje stori tisti, ki bančne kartice ni bil upravičen uporabiti, ob kumulativno izpolnjenem pogoju, da je bila pridobljena na nezakonit način. Po vsebini gre za inkriminacijo goljufive uporabe ukradenega ali sicer protipravno prilaščenega ali pridobljenega negotovinskega plačilnega sredstva. Tako je mogoče zaključiti, da morata biti za obstoj tega kaznivega dejanja kumulativno podana dva temeljna pogoja: prvič, da storilec negotovinskega plačilnega sredstva ni bil upravičen uporabiti, in drugič, da ga je pridobil na nezakonit način. Ob tem mora biti izpolnjen še dodatni pogoj, da je s svojim ravnanjem sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist.
V obravnavanem primeru ni dvoma, da je zaradi uporabe načela subsidiarnosti stek med kaznivim dejanjem po tretjem odstavku 246. člena KZ-1, katerega bistvo je, da si storilec z namenom nezakonite uporabe pridobi negotovinsko plačilno sredstvo, in kaznivim dejanjem po drugem odstavku 246. člena KZ-1, katerega bistvo je uporaba tako nezakonito pridobljenega plačilnega sredstva, le navidezen. Sodišče je tako zaključilo, da bo storilec, ki si bo najprej pridobil na nezakonit način pridobljeno negotovinsko plačilno sredstvo, tako izpolnil vse zakonske znake kaznivega dejanja po tretjem odstavku 246. člena KZ-1, če bo zatem v nadaljevanju to isto negotovinsko plačilno sredstvo tudi uporabil in si pridobil protipravno premoženjsko korist, bo kazensko odgovoren zgolj za uporabo negotovinskega plačilnega sredstva po drugem odstavku 246. člena KZ-1. Takšni razlagi pritrjuje tudi sistematična in logična razlaga celotne določbe 246. člena KZ-1.
Ker Vrhovno sodišče ni ugotovilo kršitve KZ-1, je zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljeno.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
