Tožnik je zoper Republiko Slovenijo uveljavljal odškodnino zaradi posledic izbrisa svojega sina iz registra stalnega prebivalstva. Trdil je, da mu je nastala nepremoženjska škoda v obliki duševnih bolečin zaradi ločenosti od družine, posega v družinsko življenje in oteženega opravljanja starševske vloge, saj se je sin z materjo v času izbrisa nahajal v tujini in mu ni bila omogočena vrnitev. Poleg tega naj bi mu nastala tudi premoženjska škoda zaradi izgube otroškega dodatka. Sodišče prve stopnje mu je dosodilo odškodnino, vendar je sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku sodbo nižjega sodišča spremenilo ter zahtevek tožnika zaradi zastaranja zavrglo. V revizijskem postopku je Vrhovno sodišče ugotavljalo, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo glede zastaranja zahtevka za povrnitev škode, ki naj bi nastala tožniku zaradi izbrisa bližnjih sorodnikov iz registra stalnega prebivalstva.
Vrhovno sodišče je v sodbi II Ips 53/2024 najprej poudarilo, da je višje sodišče začetek teka zastaranja pravilno vezalo na izdajo odločbe iz leta 2011, ko je bila tožnikovemu sinu izdana dopolnilna odločba ter z njo priznana pravica do stalnega prebivanja z učinkom od izbrisa naprej. S tem so za izbrisanega prenehale realno nepremagljive ovire, ki bi preprečevale vložitev tožbe (tako tudi Ustavno sodišče v zadevi Up-124/14, U-I-45/14).
Ker pa tožnik sam ni bil izbrisan, zanj ni veljalo posebno varstvo, ki je bilo priznano izbrisanim osebam. Tožnik namreč ni bil v položaju, v kakršnem so bile izbrisane osebe. Zanje je veljalo, da ni »realno pričakovanje, da bi posameznik, ki državo prosi za ureditev svojega pravnega statusa, zoper državo hkrati uveljavljal odškodninsko varstvo«. Že s tem, ko je pritožbeno sodišče tožnikov položaj navezalo na sinov položaj, je ravnalo v njegov prid. Obstoj nepremagljivih ovir, ki bi veljale za odškodninski zahtevek tožnikovega sina, je namreč raztegnilo tudi na tožnikov položaj. Časovno še bolj v tožnikov prid bi bilo torej mogoče odločiti le, če bi obstajale še kakšne druge, dlje trajajoče ovire (360. člen Obligacijskega zakonika (OZ)), zaradi katerih tožnik ne bi mogel učinkovito uveljavljati svoje pravice do sodnega varstva. Kakšne druge tovrstne ovire pa v preučevanem primeru ni.
Vrhovno sodišče je še poudarilo, da je namen Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (ZPŠOIRSP), da izbrisanim olajša popravo kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, in sicer tako da je ustvaril posebno odškodninsko shemo, namenjeno izključno izbrisanim osebam, ki so se znašle v brezpravnem položaju. Tožnik kot družinski član izbrisane osebe ne spada v krog tistih, na katere se razteza ureditev po ZPŠOIRSP. Takšna določitev kroga upravičencev po prepričanju Vrhovnega sodišča ne nasprotuje načelu enakopravnosti. Tožnikov položaj je bil rešljiv po splošnih pravilih odškodninskega prava tako kot v primeru vseh drugih tipičnih oškodovancev po splošnem odškodninskem pravu, tudi tistih, katerih zahtevki temeljijo na 26. členu Ustave RS. Sodišče je poudarilo, da tožnik in njemu podobni zaradi navedenega niso bili diskriminirani, saj so bili obravnavani enako kot vsi drugi oškodovanci, ki niso izbrisani.
Sodišče je še poudarilo, da tudi za same izbrisane osebe odškodninska shema po ZPŠOIRSP velja le v omejenem obsegu. Kolikor njihova škoda tipizirano škodo presega, tudi zanje veljajo splošna pravila odškodninskega prava. Domet ZPŠOIRSP je torej zamejen na tiste oškodovance, ki so se znašli v brezpravnem položaju, tiste, za katere se je uveljavil izraz izbrisani, in še to v omejenem, tipiziranem obsegu. Različne položaje je utemeljeno različno pravno obravnavati. Tožnikov položaj spada v množico, za katero veljajo splošna pravila odškodninskega prava. Zanj v tej pravni sferi veljajo enaka pravila o zastaranju, kakor veljajo za izbrisane v delu, ki presega posebno odškodninsko shemo po ZPŠOIRSP.
Na podlagi vsega navedenega je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo in potrdilo, da je zahtevek za povrnitev neposredne škode zastaral.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
