Rok za vročitev pritožbe pooblaščencu obdolženca teče od dne vročitve sodbe obdolžencu naprej, in to ne glede na to, kdaj je pooblastil zagovornika za vložitev pravnega sredstva.
Obsojena A. A. je prejela sodbo o kaznovalnem nalogu in obtožni predlog 6. 3. 2023 ter je še istega dne pri okrožnem sodišču zaprosila za dodelitev brezplačne pravne pomoči za potrebe vložitve ugovora zoper navedeno sodbo (pri čemer je za nudenje brezplačne pravne pomoči izbrala določeno odvetniško družbo). Nato je 7. 3. predsednica okrožnega sodišča odločila o dodelitvi brezplačne pravne pomoči za potrebe tega postopka (sledila je predlogu obdolženke in za nudenje brezplačne pravne pomoči določila predlagano odvetniško družbo). Obsojenka je 15. 3. odvetniški družbi podpisala pooblastilo za zastopanje, 23. 3. pa je njen zagovornik vpogledal v spis, zahteval fotokopije določenih listovnih številk ter istega dne vložil ugovor zoper sodbo o kaznovalnem nalogu. Okrajno sodišče je ugovor zavrglo kot prepozen, saj je bila sodba o kaznovalnem nalogu vročena obdolženki dne 6. 3., ugovor pa je bil vložen priporočeno na pošti po poteku 15-dnevnega roka. Takšnemu razlogovanju je sledilo tudi višje sodišče, ki je pritožbo zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno.
Vrhovno sodišče je s sodbo I Ips 12731/2023 potrdilo presojo nižjih sodišč. Pridružuje se mnenju nižjih sodišč, da v preučevanem primeru ne gre za enak procesni položaj, kot je položaj, v katerem mora imeti obdolženec zagovornika že ob vročitvi določene odločbe. V preučevani zadevi gre za situacijo, podobno tisti, ko si obdolženec sam najame zagovornika po vročitvi sodbe. V takem primeru pa teče rok za vročitev pritožbe po ustaljeni sodni praksi od vročitve sodbe obdolžencu, in to ne glede na to, kdaj je pooblastil zagovornika za vložitev pravnega sredstva. Poudarilo je, da ne gre za primer obvezne obrambe, temveč za razmerje, ki bolj spominja na pooblastilno. Poleg tega pa bi se ob razlagi, ki jo ponuja obramba, zakonski rok za vložitev pravnega sredstva podaljšal, kar seveda ni dopustno, saj so zakonski roki nepodaljšljivi.
Sodišče je še opozorilo na svojo sodbo I Ips 19826/2015, v kateri je v podobni situaciji odločilo, da »le institut vrnitve v prejšnje stanje mehča strogo zakonsko dikcijo o štetju pritožbenega roka od vročitve sodbe obdolžencu in omogoča polno uresničevanje pravice do obrambe oziroma do pravnega sredstva v kazenskem postopku v primerih, ko obdolženec iz opravičenih razlogov zamudi rok za vložitev pravnega sredstva«.
Vrhovno sodišče je zaključilo, da okrajno sodišče s tem, ko je ugovor obsojenkine zagovornice zavrglo kot prepozen, ni kršilo zakona in posledično tudi ne pravice do pritožbe. Iz navedenega razloga je zahtevo za varstvo zakonitosti v skladu z določbo 425. člena > Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zavrnilo kot neutemeljeno.
Vrhovna sodnica Barbara Zobec je k sodbi podala odklonilno ločeno mnenje, ki se mu je pridružil vrhovni sodnik Mitja Kozamernik.
V svojem mnenju je poudarila, da slovenski procesni zakon v primeru obvezne obrambe z zagovornikom predvideva, da mora sodišče zagovorniku po uradni dolžnosti vročiti vse odločbe, od katerih teče rok za pritožbo ali obtožnico (glede na fazo postopka, od katere je obramba obvezna) skupaj s sklepom o postavitvi zagovornika. Rok za vložitev pravnega sredstva oziroma odgovora na pritožbo teče od zadnje vročitve naprej. V primeru brezplačne pravne pomoči, ki jo ureja Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), je odločitev o tem, ali bo imel obdolženec pomoč zagovornika, odvisna od organa, ki odloča o brezplačni pravni pomoči. Vse do te odločitve se obdolženec z zagovornikom ne more posvetovati, ker ne ve, ali bo njegovi prošnji ugodeno. Hkrati tudi potencialni zagovornik, čeprav je stranka v vlogi izrazila željo, da se postavi ravno njega, nima pooblastila za vpogled v spis, ker do odločitve državnega organa ni subjekt postopka. Šele s postavitvijo zagovornika je vzpostavljen položaj, ki obdolžencu omogoča polno izvrševanje pravice do pravnega sredstva. Sodnica je poudarila še, da lahko obdolženec polno izkoristi pritožbeni rok samo, če ima ves čas pritožbenega roka na razpolago strokovno pomoč kvalificiranega zagovornika – le tako bo v pritožbenem postopku zagotovljena enakost orožij. Če naj ima obdolženec pri svoji obrambi pomoč od države neodvisnega pravnega strokovnjaka, potem mora imeti ta pravni strokovnjak vse tiste procesne pravice in možnosti, kot jih ima stranka, torej tudi pritožbeni rok v celotni dolžini. Pravica do pritožbe, če naj bo ta učinkovita, vključuje tudi pravico do efektivne izrabe pritožbenega roka.
Na tej podlagi sodnica zaključuje, da bi moral rok za pritožbo teči od vročitve sodbe zagovorniku, saj je on prejel sodbo zadnji (četrti odstavek 120. člena ZKP). Zavrnila je tudi očitek, da bi po tej razlagi lahko začel rok za pritožbo teči kadarkoli v nedoločeni prihodnosti. Obdolženec mora namreč za obrambo z zagovornikom po brezplačni pravni pomoči zaprositi znotraj pritožbenega roka, prav tako pa je tudi sodišče dolžno izdati odločbo o brezplačni pravni pomoči pred iztekom roka za pritožbo oziroma ugovor.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
