Obravnavana zadeva se nanaša na obdobje od decembra 2021 do februarja 2022, ko sta bila otroka s posebnimi potrebami izključena iz pouka zaradi neizpolnjevanja pogoja obveznega samotestiranja s testi HAG. Osnovna šola je prepovedala njuno udeležbo pri pouku in jima odredila izobraževanje na daljavo, pri čemer se je sklicevala na četrti odstavek 8. člena Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19.
Vrhovno sodišče je presodilo, da gre pri izključitvi otroka od pouka za poseg v bistvo ustavne pravice do osnovnošolskega izobraževanja. Pravica do udeležbe pri pouku je namreč ključni element te pravice, katere omejitev lahko določi le zakon sam, ne pa podzakonski predpis. Odlok v spornem obdobju ni imel ustrezne zakonske podlage, saj Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB) ni uredil potrebnih pogojev za tak poseg. Splošno pooblastilo za prepoved zbiranja ljudi po šolah iz tretje točke 39. člena ZNB ni vsebovalo natančnih meril za poseganje v pravico do osnovnošolskega izobraževanja, čeprav Ustavno sodišče zahteva, da mora zakon sam določiti vsebinske omejitve takih ukrepov.
Sodišče je zavrnilo stališče, da bi odločba Ustavnega sodišča U-I-79/20 pomenila neomejeno pooblastilo izvršni oblasti za sprejemanje podzakonskih predpisov na podlagi protiustavnih določb ZNB. Navedena odločba je zgolj preprečila sodiščem, da bi ponovno ugotavljala neustavnost podzakonskih predpisov zaradi že ugotovljene protiustavnosti zakonske podlage, ni pa podelila carte blanche za katerokoli podzakonsko urejanje posegov v človekove pravice.
Pomembna je tudi ugotovitev o vlogi osnovne šole kot oblastvenega organa. Ko šola enostransko prepreči učencu udeležbo pri pouku, gre za oblastveno dejanje v smislu 4. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), zoper katerega mora biti zagotovljeno sodno varstvo. Šola kot izvajalka javne službe je pri takem ravnanju vezana na Ustavo in ne sme zgolj mehanično izvrševati predpisov vprašljive ustavnosti.
Sodišče je pritrdilo tožnikom in ugotovilo, da je osnovna šola nedopustno posegla v njuno pravico do osnovnošolskega izobraževanja. Zahteva za ugotovitveno tožbo je bila utemeljena, saj je bil podan splošni pravni interes za varstvo pravnega položaja tožnikov. Odlok je v četrtem odstavku 8. člena nedopustno in brez zakonske podlage izvirno določil pogoje za uresničevanje pravice do udeležbe pri pouku, s čimer je presegel meje ustavno dopustnega pooblastila izvršni oblasti.
IUS-INFO
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
