Čeprav ustava zagotavlja svobodo izražanja misli, govora, javnega nastopanja itd., je lahko neka izjava že na podlagi vsebine izvzeta iz varstva te pravice, če spodbuja sovraštvo, nasilje ali nestrpnost ter tudi rasno neenakopravnost.
Obsojenec – odgovorni urednik – je bil spoznan za krivega kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti (297. člen > Kazenskega zakonika, KZ-1), ker je odobril objavo prispevka, ki je na rasističen in skrajno žaljiv način pozival k ciljni eliminaciji priseljencev in poveličeval belo raso. Prispevek je zagovarjal idejo genetske selekcije, primerjal priseljence s škodljivci in odobraval njihovo iztrebljanje. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so bile izjave resne, žaljive, napisane v obliki trditev, ne kot šala ali literarna umetnost, in da so pomenile grob poseg v dostojanstvo zaščitene skupine. Poudarilo je tudi, da svoboda izražanja ne varuje pozivanja k sovraštvu in genocidu (63. člen > Ustave RS). Višje sodišče je pritrdilo dejanskim razlogom nižjega sodišča ter presodilo, da pravica do dostojanstva in varnosti prevlada nad svobodo izražanja. Zoper odločitev prvo- in drugostopenjskega sodišča je obsojeni vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri je vztrajal, da gre za umetniško izražanje, iztrgano iz konteksta.
Vrhovno sodišče je s sodbo I Ips 32326/2021 najprej poudarilo normativna izhodišča za presojo: 39. člen Ustave, ki zagotavlja svobodo izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja, ter 63. člen Ustave, ki določa, da je protiustavno vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva ali nestrpnosti. Kazenskopravno konkretizacijo te ustavne določbe predstavlja inkriminacija kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po 297. členu KZ-1.
Vrhovno sodišče je pritrdilo presoji nižjih sodišč, da sporna izjava predstavlja jasno in javno širjenje ideje o večvrednosti ene (bele) rase nad drugo in odobravanje genocida, torej so izpolnjeni zakonski znaki kaznivega dejanja iz drugega odstavka 297. člena KZ-1. K temu zaključku vodi že sama vsebina besedila, citirana v opisu kaznivega dejanja, pri čemer je javno širjenje ideje o večvrednosti bele rase mogoče zaznati v celotnem besedilu. Vrhovno sodišče je še poudarilo, da v navedeni zadevi ni šlo za politični govor in tudi ne za konstruktiven prispevek k javni razpravi o neki temi v javnem interesu, ampak za golo uporabo žalitev z namenom javnega širjenja ideje o večvrednosti ene rase nad drugo ter odobravanja genocida.
Vložnik je za presojo, ali gre za izražanje, ki je/ni varovano z ustavno zagotovljeno pravico do svobode izražanja iz 39. člena Ustave, pričakoval (tudi) upoštevanje meril, ki so jih izoblikovala slovenska sodišča in Evropsko sodišče za človekove pravice. Vrhovno sodišče je poudarilo, da Ustavno sodišče še ni presojalo kaznivega dejanja sovražnega govora po 297. členu KZ-1, sodna praksa pa temelji predvsem na standardih ESČP, ki sovražni govor obravnava na dva načina: bodisi kot zlorabo pravic po 17. členu > Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP) bodisi s tehtanjem pravic po drugem odstavku 10. člena EKČP. V številnih primerih, v katerih je šlo za rasno, versko ali narodno nestrpnost, je ESČP ugotovilo, da izražanje ne uživa varstva svobode izražanja, tudi če je bilo podano v obliki satire ali umetnosti (na primer M’Bala M’Bala proti Franciji).
Ker je bilo v preučevanem primeru izražanje po vsebini tako skrajno in žaljivo, ne uživa varstva niti po 39. členu Ustave niti po 10. členu EKČP. Sklicevanje vlagatelja na druge sodbe (na primer Castells ali Vereiningung Bildender Künstler) je neprimerno, saj se niso nanašale na spodbujanje sovraštva, ampak na politično ali umetniško izražanje brez rasističnih elementov. Sodišče je tudi zavrnilo očitek, da so bile izjave iztrgane iz konteksta, saj so bili posamezni prispevki obravnavani kot samostojne celote brez vsebinske povezanosti.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
