Skladno z določbami Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je dopustno opraviti rubež dolžnikovih premičnin tudi, če dolžnik ni prisoten. V tem primeru izvršitelj oz. njegov pomočnik tudi ni dolžen nenavzočega dolžnika ali njegovega zastopnika oz. pooblaščenca pozvati k plačilu dolga namesto izvršbe.
Sodišče prve stopnje je delno ugodilo dolžnikovemu predlogu za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe. Ugotovilo je namreč, da izvršitelj pri opravi fizičnega rubeža in cenitve dolžnikovega osebnega vozila ni ravnal v skladu s 73. členom Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja (v nadaljevanju: Pravilnik), in sicer pred opravo rubeža dolžnika ni pozval k prostovoljni izpolnitvi obveznosti.
Zoper takšno odločitev se je upnik pritožil, njegovi pritožbi pa je pritožbeno sodišče s sklepom I Ip 519/2023-2 ugodilo.
Višje sodišče je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje sicer pravilno povzelo določbo 38.a člena > Pravilnika, ki določa, katera dejanja lahko pomočnik izvršitelja opravlja samostojno, torej brez navzočnosti izvršitelja. Med slednje spada tudi rubež premičnih stvari dolžnika, kar pa lahko pomočnik opravi šele po tem, ko izvršitelj izvede dejanja, ki jih opravi v skladu z 72. in 73. členom Pravilnika. Ta člena izvršitelju nalagata, da dolžniku vroči sklep o izvršbi ter da dolžnika ali njegovega zastopnika ali pooblaščenca pozove k plačilu dolgovanega zneska. Sodišče je pravilno ugotovilo, da obveznost vročitve sklepa o izvršbi v preučevanem primeru ni bila relevantna, saj je bil dolžniku sklep že vročen.
Vendar je višje sodišče pritrdilo upniku, ki utemeljeno opozarja, da je sodišče pri uporabi citiranih določb spregledalo, da je izvršitelj pred rubežem (in torej preden lahko rubež in cenitev zarubljenih stvari samostojno opravi pomočnik izvršitelja) dolžan dolžnika oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca k plačilu pozvati le, če so te osebe navzoče. V obravnavani zadevi pa dolžnik v času rubeža ni bil navzoč. Navedeno izhaja tako iz vloge dolžnika, s katero je zahteval odpravo nepravilnosti in v kateri je trdil, da je pomočnik izvršitelja zadevna dejanja na naslovu dolžnika opravljal v času, ko dolžnika ni bilo doma, saj so bili na dopustu, kot tudi iz zapisnika izvršitelja o opravljenem rubežu z dne 15. 6. 2022, v katerem je navedeno, da je bil pri rubežu navzoč le pomočnik izvršitelja. Ker v takšnih okoliščinah torej ni obstajala obveznost izvršitelja, da (nenavzočega) dolžnika oziroma (nenavzoče) osebe iz prvega odstavka 53. člena Pravilnika pred izvedbo rubeža pozove k prostovoljni izpolnitvi obveznosti, ni bilo ovire, da pomočnik izvršitelja ne bi samostojno, brez prisotnosti izvršitelja, opravil fizičnega rubeža in cenitve dolžnikovega osebnega vozila. Za to je imel namreč izrecno pooblastilo v 2. in 3. alineji drugega odstavka 38.a člena Pravilnika. Na podlagi izrecne določbe četrtega odstavka 82. člena > ZIZ je rubež dopustno opraviti tudi, če dolžnik ni navzoč. Glede na dejstvo, da se je zarubljeni avtomobil nahajal na prostem, kar izhaja iz poročilu izvršitelja priloženih fotografij, pa tudi ni bilo drugih ovir, zaradi katerih pomočnik izvršitelja rubeža in cenitve ne bi smel opraviti.
Višje sodišče je še dodalo, da so bili v obravnavani zadevi za izvedbo spornega rubeža in cenitve podani tudi splošni pogoji, ki jih ZIZ določa v zvezi z opravljanjem izvršilnih dejanj v postopku izvršbe na premičnine. Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki je bil dolžniku vročen 10. 5. 2022, dolžnik pa zoper njega ni ugovarjal, je namreč predhodno že postal pravnomočen in izvršljiv, in sicer 19. 5. 2023. Opozorilo je tudi, da izvršilni postopek v trenutku rubeža ni bil niti ustavljen niti odložen.
Ker je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbi 38.a in 73. člena Pravilnika, je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi upnika in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je predlog dolžnika za odpravo nepravilnosti zavrnilo.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
