Zemljiškoknjižno sodišče izbriše zaznambo izvršbe in prisilno hipoteko le po uradni dolžnosti na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, če je bil sklep o izvršbi razveljavljen, spremenjen ali je bila izvršba ustavljena, ne pa tudi (zgolj) na podlagi izbrisnega dovoljenja upnika.
Predlagateljica je zemljiškoknjižnemu sodišču predlagala izbris dveh prisilnih hipotek, vknjiženih na njenih nepremičninah, predlogu pa je priložila notarsko overjeno zemljiškoknjižno dovolilo hipotekarnega upnika. Sodišči prve in druge stopnje izbrisa nista dovolili, zoper odločbo sodišča druge stopnje pa je Vrhovno državno tožilstvo vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti. Osrednje vprašanje, poudarjeno v zahtevi za varstvo zakonitosti, je, ali je mogoče opraviti zemljiškoknjižni izbris prisilne hipoteke, pridobljene v izvršilnem postopku na podlagi določb 86. in 88. člena > Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), ki se ji je hipotekarni upnik odrekel in v ta namen izstavil ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo, že na podlagi tega zemljiškoknjižnega dovolila.
Vrhovno sodišče je v sklepu II Ips 37/2024 najprej pojasnilo, da je prisilna hipoteka zastavna pravica na nepremičnini, ki nastane po uradni dolžnosti na podlagi sklepa o izvršbi v izvršilnem postopku. O dovolitvi zaznambe izvršbe odloča zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu je priložen sklep, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino (prvi odstavek 86. člena ZZK-1). Prisilna hipoteka je hipoteka, ki nastane neodvisno od poslovne volje lastnika nepremičnine. Pridobi se s sodno odločbo v izvršilnem postopku, vpis v zemljiško knjigo pa je konstitutivne narave (143. člen > Stvarnopravnega zakonika (SPZ)).
Nato je sodišče poudarilo, da zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča po uradni dolžnosti izbriše zaznambo izvršbe, če je bil sklep o izvršbi, ki je bil podlaga za zaznambo, razveljavljen oziroma spremenjen tako, da je bil predlog za izvršbo zavrnjen oziroma zavržen, oziroma če je bila izvršba ustavljena in izvršilna dejanja razveljavljena (prvi odstavek 90. člena ZZK-1). Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli izbris zaznambe izvršbe, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris hipoteke, ki je bila vknjižena v zvezi z zaznambo izvršbe, ki je predmet izbrisa (tretji odstavek 90. člena ZZK-1). Sodišče je še opozorilo, da je bil četrti odstavek 90. člena ZZK-1, ki je izrecno omogočal izbris prisilne hipoteke na podlagi predloženega overjenega zemljiškoknjižnega dovolila hipotekarnega upnika, črtan.
Seveda se hipotekarni upnik svoji (prisilni) hipoteki lahko odreče. Vsaka izvedena pravica vključuje oblikovalno upravičenje imetnika, da z njo razpolaga tako, da se ji odreče. Imetnik ga uresniči tako, da osebi, proti kateri učinkuje izvedena pravica, na predpisan način izjavi, da se ji odreka. SPZ odrek kot obliko prenehanja hipoteke izrecno predvideva v tretji alineji drugega odstavka 154. člena SPZ. O dovolitvi vknjižbe odloča zemljiškoknjižno sodišče na podlagi listin, ki dokazujejo pravni temelj pridobitve oziroma prenehanja pravice, ki je predmet vpisa, in ki ustrezajo drugim pogojem, določenim z zakonom (prvi odstavek 29. člena ZZK-1). Skladno s 1. točko prvega odstavka 40. člena ZZK-1 se vknjižba dovoli na podlagi zasebne listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga.
Vendar je pri izbrisu prisilne hipoteke treba v zemljiški knjigi upoštevati posebnosti in smisel prisilne hipoteke, ki je bistveno vezana na izvršilni postopek. Ker je v primeru prisilne hipoteke matični postopek izvršilni, v zemljiškoknjižnem postopku pa se le vpišejo dejstva, za katera zakon o izvršbi in zavarovanju določa, da se vpisujejo v zemljiško knjigo, ima torej izvedbeno funkcijo. Zmotna je razlaga, da pravna ureditev upnikom prisilne hipoteke omogoča, da v izvršilnem postopku, ki ni končan oziroma v katerem izvršba ni bila ustavljena, dosežejo izbris prisilnih hipotek (in zaznamb izvršbe) mimo izvršilnega (v tem primeru »matičnega«) postopka.
Vrhovno sodišče je zaključilo, da se lahko izbris zaznambe izvršbe in prisilne hipoteke opravi samo po »redni poti«, tj. po uradni dolžnosti na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, da je v izvršilnem postopku upnik predlog umaknil in je izvršba ustavljena.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
