Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v sklepu II Ips 30/2025 odločalo o vprašanju, ali Republika Slovenija pri prevzemu dolga odgovornega družbenika po tretjem odstavku 17. člena Zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 (ZOKIPOSR) odgovarja tudi za neizterjane zamudne obresti, zapadle pred uveljavitvijo tega zakona. Revizijsko sodišče je revizijo dolžnice (Republike Slovenije) zavrnilo in potrdilo stališče nižjih sodišč, da upnikova terjatev zoper novega dolžnika obsega celoten neizterjani dolg, vključno z obrestmi, nastalimi pred zakonitim prevzemom.
Upnica je od Republike Slovenije kot zakonite prevzemnice dolga zahtevala poplačilo glavnice skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki so začele teči že v razmerju do prvotne dolžnice – družbenice izbrisane družbe. Sodišče prve stopnje je ugovoru dolžnice delno ugodilo le glede zamudnih obresti za določeno obdobje, sicer pa je ugovor zavrnilo. Sodišče druge stopnje je pritrdilo prvostopenjski odločitvi, Vrhovno sodišče pa je dopustilo revizijo glede materialnopravnega vprašanja obsega odgovornosti države za obresti, zapadle pred prevzemom dolga.
Jedro pravnega spora zadeva razmerje med splošno ureditvijo prevzema dolga po Obligacijskem zakoniku (OZ) in specialno ureditvijo po ZOKIPOSR. Drugi odstavek 430. člena OZ določa dispozitivno pravilo, po katerem prevzemnik dolga v dvomu odgovarja za obresti le od trenutka, ko sam postane dolžnik. Pravilo temelji na predpostavki, da prevzemnik koristi tujo glavnico šele od prevzema in zato ne odgovarja za predhodno nastale obresti, ki niso akcesorne, temveč predstavljajo samostojne terjatve. Gre za dispozitivno določbo, ki dopušča drugačno ureditev.
ZOKIPOSR ureja posebno obliko zakonitega prevzema dolga. Zakonodajalec je za spremembo dolžnika izrecno uporabil institut prevzema dolga iz 427. člena OZ, vendar ga je prilagodil posebnostim položaja. Tretji odstavek 17. člena ZOKIPOSR določa, da se z uveljavitvijo zakona šteje, da je Republika Slovenija prevzela dolg odgovornega družbenika izbrisane družbe do upnikov pod pogoji, ki jih za prevzem dolga določa OZ, in da je upnik v prevzem dolga privolil. Upniki od prevzemnika plačilo še neplačanega dela svoje terjatve uveljavljajo pod enakimi pogoji, kot če bi plačilo zahtevali od družbenika izbrisane družbe ali njegovih dedičev.
Vrhovno sodišče je pri razlagi te določbe uporabilo jezikovno in teleološko metodo. Izraz »uveljavljajo pod enakimi pogoji« po presoji sodišča ne dopušča omejevalnega tolmačenja, temveč pomeni ohranitev vseh pravic, ki jih je imel upnik do prvotnega dolžnika – ne le v postopkovnem, temveč tudi v materialnopravnem smislu. Obseg upnikove terjatve se ne sme omejiti, njegov pravni položaj pa ne poslabšati. Teleološka razlaga to podkrepi: iz obrazložitve zakonodajnega amandmaja izhaja namen zakonodajalca, da se upnikom zagotovi ohranitev pravice do plačila pod enakimi pogoji, pri čemer se spremeni le dolžnik – namesto prvotnega dolžnika obveznost plačila prevzame država, za upnika pa se razmerje vsebinsko ne spremeni. Na zakoniti prevzem dolga je opozorilo tudi Ustavno sodišče v odločbi U-I-115/23 z dne 4. 4. 2024.
Dolžnica je v reviziji zagovarjala, da se zakonska določba nanaša le na postopkovne vidike uveljavljanja terjatve in da ker sama ni povzročila zamude, ni dolžna plačati obresti za obdobje pred prevzemom. Vrhovno sodišče je te argumente zavrnilo. Ker bi upnica od prvotne dolžnice lahko zahtevala neizterjane obresti – kar za dolžnico niti ni bilo sporno – in ker zakon prepoveduje poslabšanje upnikovega položaja, te obresti lahko zahteva tudi od Republike Slovenije.
Odločitev potrjuje, da je ZOKIPOSR lex specialis, ki izključuje uporabo dispozitivnega pravila iz drugega odstavka 430. člena OZ. Za pravno prakso to pomeni, da Republika Slovenija kot prevzemnica dolga odgovarja tudi za zamudne obresti, nastale pred uveljavitvijo ZOKIPOSR. Stališče je soglasno sprejel petčlanski senat civilnega oddelka Vrhovnega sodišča.
IUS-INFO
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
