Delavec mora pravico do plačila za delovno uspešnost zaradi povečanega obsega dela najprej pridobiti pri delodajalcu, šele kasneje lahko (v zakonsko določenih rokih) zahteva sodno varstvo pred pristojnim sodiščem.
Delavec na obrambnem področju je s tožbo pri sodišču zahteval izplačilo dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela v višini 20 odstotkov osnovne plače za čas od 1. oktobra 2018 do dneva vložitve tožbe skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče prve stopnje je njegovo tožbo s sklepom zavrglo zaradi tega, ker tožnik svojih pravic ni najprej uveljavljal pri toženi stranki. Zaključilo je, da zahtevek za plačilo dela plače iz naslova povečanega obsega dela ne pomeni čistega denarnega zahtevka, temveč gre najprej za spor o pravici. V pritožbenem postopku je sodišče druge stopnje odločilo drugače: zavzelo je stališče, da gre pri tožnikovem zahtevku za »čisti denarni zahtevek« za izplačilo dela plače. Po prejemu sklepa sodišča druge stopnje je sodišče prve stopnje na podlagi četrtega odstavka 206. člena > Zakona o pravdnem postopku (ZPP) prekinilo postopek do odločitve Vrhovnega sodišča o predlogu za izdajo svetovalnega mnenja.
V tem mnenju (sklep VS RS VIII SM 1/2024) je Vrhovno sodišče najprej obrazložilo, da delovno uspešnost ureja Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), ki v 21. členu opredeljuje tri vrste delovne uspešnosti, v 22.d in 22.e členu pa podrobneje opredeljuje pogoje za izplačilo le-te. Med drugim zakon določa, da pisno odločitev o povečanem obsegu dela in plačilu delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela sprejme predstojnik na podlagi pisnega sporazuma med javnim uslužbencem in predstojnikom, ta sporazum pa se lahko sklene za daljše obdobje. Natančneje to področje ureja Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence, s katero so določeni pogoji, merila in obseg dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence iz prvega odstavka 22.e člena ZSPJS, vključno s slovensko vojsko. Uredba določa, da lahko višina dela plače za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela znaša največ 20 odstotkov osnovne plače (4. člen) ter da o delu plače za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela javnega uslužbenca s sklepom odloči direktor oziroma predstojnik (5. člen). Ta mora najprej ugotoviti, ali sploh obstaja potreba po dodatnem delu javnega uslužbenca, ki naj ga ta opravi poleg svojega dela, in šele nato se sklene pisni dogovor z javnim uslužbencem. Če javni uslužbenec tak dogovor podpiše, predstojnik za vsak mesec obdobja veljavnosti pisnega dogovora sprejme pisno odločitev o izvajanju tega povečanega obsega dela in nato mesečno izda tudi sklep o plačilu tega dela. Opravljeno delo javnega uslužbenca mora presegati pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu.
Vrhovno sodišče je zaključilo, da mora javni uslužbenec pravico do tega dela plače najprej pridobiti pri delodajalcu. Delodajalec je tisti, ki glede na normativno ureditev najprej odloči, ali ima javni uslužbenec (v konkretnem primeru delavec na obrambnem področju) pravico do izplačila iz tega naslova. Če pa javni uslužbenec meni, da bi mu moralo biti iz tega naslova priznano plačilo oziroma plačilo v določeni višini, mora najprej postopati v skladu s 24. in 25. členom > Zakona o javnih uslužbencih (ZJU), delavec na obrambnem področju pa v skladu s 100.a členom > Zakona o obrambi (ZObr). Šele kasneje lahko (v zakonsko določenih rokih) zahteva sodno varstvo pred pristojnim sodiščem. Predsodno varstvo pravic pri delodajalcu v tem primeru je torej procesna predpostavka za odločanje sodišča.
Sodišče je še poudarilo, da se pravica do plačila za delovno uspešnost zaradi povečanega obsega dela razlikuje od drugih pravic javnih uslužbencev, ki imajo neposredno podlago v zakonu, kolektivnih pogodbah ali v pogodbi o zaposlitvi in ki so glede na četrti odstavek 200. člena > Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) iztožljive neposredno v sodnem postopku (na primer pravica do osnovne plače, do dodatkov, do povračila drugih prejemkov iz delovnega razmerja, stroškov v zvezi z delom itd.).
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
