Upravno sodišče Republike Slovenije je s sodbo zavrnilo tožbo tožeče stranke – zdaj revidenta – zoper odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, s katero je ta organ v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora revidentu odmeril in naložil v plačilo razliko davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO) in davek na dodano vrednost (DDV), oboje s pripadajočimi obrestmi. Ministrstvo za finance je z odločbo revidentovo pritožbo zoper to prvostopenjsko odločbo kot neutemeljeno zavrnilo, razlogovanju davčnih organov pa je sledilo tudi Upravno sodišče, ki je tožbo zavrnilo. Zoper takšno sodbo je revident vložil revizijo iz razlogov bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in zmotne uporabe materialnega prava.
Vrhovno sodišče je s sodbo in sklepom X Ips 377/2016 najprej odgovorilo na postavljeno vprašanje glede utemeljenosti revizijskih navedb glede pridobivanja dokazov.
Ker je revident odvetnik, ki ga veže odvetniška tajnost, je navajal, da sta davčni inšpektorici s preiskavo poslovnih prostorov in vpogledom v odvetniško dokumentacijo nesorazmerno posegli v odvetniško tajnost oziroma v njegovo zasebnost, varovano z Ustavo.
Njegove očitke je zavrnilo že Upravno sodišče. Presodilo je, da ima davčni inšpektor pravico vstopiti v poslovne prostore in pregledati poslovno dokumentacijo, prav tako pa ima pravico od davčnega zavezanca zahtevati predložitev poslovne dokumentacije, za katero oceni, da je pomembna za obdavčenje. Pri ugotavljanju dejstev, ki so relevantna za obdavčenje, je davčni zavezanec dolžan sodelovati z davčnim organom, ne glede na to, ali so mu ta dejstva v korist ali v breme (10. člen in prvi odstavek 138. člena > Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2)). Ker se v zaupnem razmerju med odvetnikom in njegovo stranko ščiti vsebina odvetnikovega spisa, ne pa dokumenti, ki omogočajo vpogled v poslovanje odvetnika kot zavezanca za davek, je bil revident davčnemu organu dolžan posredovati zahtevano poslovno dokumentacijo. Ob tem je Upravno sodišče dodalo, da iz izpodbijane odločbe in upravnih spisov niso razvidni podatki o strankah in vsebini odvetnikovega dela.
Vrhovno sodišče se je v zvezi s pooblastili davčnih inšpektorjev obrnilo na Ustavno sodišče, to pa je z odločbo št. U-I-217/19 odločilo, da ZDavP-2 ni v neskladju z Ustavo v delu, ki se nanaša na pooblastilo davčnih organov in s tem povezane dolžnosti odvetnika glede predložitve listin in dokumentov, iz katerih so razvidni podatki poslovnega razmerja, ki omogočajo identifikacijo odvetnikovih strank. Ustavno sodišče je pri tem izhajalo iz predpostavke, da je mogoče, da podatke o poslovnih razmerjih strank davčni organi pridobijo ločeno od drugih zaupnih podatkov strank, in poudarilo, da ima za to pravico in dolžnost skrbeti predvsem odvetnik sam. Ob tem je zavzelo stališče, da lahko odvetniki v prvi vrsti sami zmanjšajo nevarnost nesorazmernih posegov v odvetniško zasebnost, in sicer tako, da »nemudoma vsestransko ločijo shranjevanje podatkov o svojem finančnem poslovanju od arhiviranja tiste dejavnosti, ki se nanaša na vsebino razmerja med odvetnikom in njegovimi strankami«. Ustavno sodišče je tudi poudarilo, da je odvetnik tisti, ki mora v okviru svoje sodelovalne dolžnosti presoditi, posredovanje katerih dokazov davčnemu organu je z vidika varstva odvetniške zasebnosti še sorazmerno in katerih ne, v tem oziru pa lahko davčnemu organu tudi ponudi druge dokaze ali zavrne predložitev zahtevanih.
Vrhovno sodišče je v zvezi s tem dodalo, da po neprerekanih dejanskih ugotovitvah davčni organ ni vpogledal v revidentovo poslovno dokumentacijo ali odvetniške spise in ni pridobil podatkov, ki bi mu omogočali identifikacijo revidentovih strank. Davčni organ je namreč očitno sledil revidentovim razlogom za odklonitev predložitve in pregleda poslovne dokumentacije in odločil, da bo davčno osnovo ugotovil na drug način – revident je tako sam preveril svoje spise, presodil posredovanje katerih podatkov in dokazov je z vidika varstva njegove odvetniške zasebnosti še sorazmerno, ocenil in ovrednotil vrednost prihodkov iz naslova opravljanja storitev zastopanja ter podatke predložil davčnemu organu. Davčni organ je spoštoval odločitev revidenta za odklonitev sodelovanja in zato davčno osnovo ugotavljal na drug način – po podatkih, ki mu jih je revident predložil sam. Ker je davčni organ po revizijsko neprerekanih ugotovitvah tej oceni tudi v celoti sledil, ni videti, da bi takšen način postopanja negativno vplival na obdavčitev revidenta.
Vrhovno sodišče je na načelni ravni zavrnilo tudi očitke revidenta, da davčni inšpektorici nista imeli pravne podlage za vstop v njegov poslovni prostor. Navedlo je, da če ima inšpektor izrecno zakonsko pooblastilo za ogled poslovnih prostorov in pregled poslovne dokumentacije, ima tudi pravico, da vstopi v poslovni prostor (argument ad maiori ad minus).
Vrhovno sodišče je zavrnilo tudi revidentove trditve glede napačnega izračuna davčne osnove za odmero DDPO. Davčni organ mu je namreč pri tem izračunu upošteval storitve, nesporno opravljene v letu 2010.
Revident, odvetniška družba, je kot pravna oseba po prvem odstavku 3. člena > Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) zavezanec za DDPO. V skladu s tretjim odstavkom 12. člena ZDDPO-2 se za ugotavljanje dobička priznavajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oziroma letnem poročilu, ki ustreza izkazu poslovnega izida in prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid, na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenih računovodskih standardov, če zakon ne določa drugače. Poslovni subjekti so dolžni svoje računovodske in knjigovodske listine voditi skladno z veljavnimi računovodskimi standardi. ZZDPO-2 za odvetnike ne predvideva nič drugače kot za druge pravne osebe, davčne zavezance za DDPO. Neutemeljeno je stališče revidenta, da bi njegova davčna obveznost lahko nastopila šele, ko bi prejel prihodke od stranke, saj bi revident moral računovodske izkaze sestavljati na podlagi računovodenja, ki je zasnovano na temeljnih poslovnih dogodkih. Pri takem računovodenju pa se poslovni dogodki pripoznajo, ko se pojavijo, in ne šele ob plačilu.
Glede na vse navedeno je vrhovno sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
Spoznajte LEXI
Ni vključena v vaš paket
